Smeh je pol zdravja ali frazemi v šalah

Mladostniki si radi pripovedujemo šale, zato sva se odločili, da jih bova raziskali.

S to idejo sva konec oktobra prišli k mentorici dr. Katarini Rigler Šilc, ona pa nama je predlagala, da bi morda raje raziskovali tudi frazeme. In ker več glav več ve, smo skupaj oblikovale naslov: Smeh je pol zdravja ali frazemi v šalah.

Vzeli sva pot pod noge in se odpravili v lov za šalami. Poiskali sva jih v Slovanski knjižnici v Ljubljani, na internetni strani Digitalna knjižnica Slovenije in v arhivu Nedeljskega dnevnika ter v časopisih, ki sva jih našli v domačem arhivu.

Pregledali sva časopise in revije od leta 1861 do leta 2019. Iskanje šal je trajalo od začetka novembra 2018 do konca januarja 2019. Iz skoraj vsakega leta sva našli eno. Pripravili sva zbirko 132 šal, ki sva jih našli v 15 različnih slovenskih časopisih. 

Potem sva začeli raziskovati teorijo. Zanimalo naju je, kaj je šala in kaj je frazem. Šale so po navadi kratke, napisane pa so v sedanjiku. Namenjene so predvsem govorjenemu jeziku.

Ste vedeli, da se šali reče tudi vic, potegavščina, špas, štos, burka, dovtip? Pa vam je kdaj že kdo rekel, da vam bo povedal en dovtip ali burko? Najbrž ne! Pa saj ga ne bi razumeli!

Za frazeme je značilna večbesednost. To pomeni, da mora frazem vsebovati najmanj dve besedi.

Frazemov ne moremo poljubno spreminjati. Karkoli si že mislimo o enakopravnosti spolov, ne moremo npr. reči biti žena beseda namesto biti mož beseda.

Tretja lastnost frazemov pa je idiomatičnost. To pomeni, da mora prejemnik razumeti frazeološki pomen. Kako razumete: Janez skače čez plot? Ali morda Janez skače čez ograjo ali Janez vara ženo?

Da si boste lažje predstavljali … Saj poznate tale vic o Janezu?

Mara je slišala, da nekdo zunaj nekaj tolče in je zato šla pogledat. Zagleda sosedo, ki podira plot, zato ji reče:

– Ja, soseda, zakaj pa podirate plot?

– Moj Janez ne bo več skakal čez plot. Dovolj imam tega.

– A podrli ste ga zato, da bo lažje prihajal k meni?

Vir: Nedeljski dnevnik (31. januar 2018, številka 5, letnik 56)

Potem pa sva se lotili praktičnega dela in prišli do zanimivih ugotovitev:

• Večina šal vsebuje dialog.
• Skoraj vsak poklic ima svojo šalo.
• Najpogosteje v šalah nastopajo osebe, ki v družbi predstavljajo avtoriteto: učitelji, zdravniki in sodniki.

In v najini zbirki šal najpogosteje nastopa učitelj. 

Učitelj: Kaj si delal Andrejček, da si računske naloge slabo napravil? Prosi drugikrat očeta, da ti malo pomaga pri nalogah. 

(Drugi dan.)

Učitelj: To je pa vendar preveč! Le poglej, Andrejček, niti enega računa nijsi prav napravil; i za božjo voljo, kaj si vendar delal? 

Andrejček: Zdaj mi je pa oče pomagal!

Vir: Vertec (letnik 4, številka 2, 1. 2. 1874)

Med družinskimi člani najpogosteje nastopa oče, sledi pa mu sin. 

Govorjenje

»Ne čvekaj kar tjavdan,« opominja oče sina.

»Saj tudi jaz povem kakšno neumno, ampak vselej dobro premislim, kaj rečem.«

  Vir: Ognjišče (letnik 32, številka 12)

V šalah nastopajo številne osebe, ki so poimenovane z lastnimi imeni. Našli sva več kot 50 različnih imen. Najpogosteje nastopata Tone in Jože.

V raziskovalni nalogi sva ugotavljali, ali šale vsebujejo frazeme. V 132 šalah je bilo uporabljenih 50 različnih frazemov. Naredili sva seznam in jih opremili s pomenskimi opisi. Le 40 odstotkov vseh pomenskih opisov sva našli v Slovarju slovenskih frazemov, 60 odstotkov pa v SSKJ.

Največ frazemov vsebuje sestavino, ki poimenuje del telesa, npr. komu pokazati jezik; za las; prositi za roko koga; izbiti kaj iz glave. 

Štirje frazemi vsebujejo sestavino, ki poimenuje žival. Ti so: preganjati mačka; piti kot žolna; biti pijan kot krava in gledati kot tele v nova vrata. 

Ali morda ti frazemi, ki so v šalah, kaj sporočajo o Slovencih?

Pije kot žolna

Oče je povabil na kosilo sodelavca. Ko so sedeli za mizo, ga je mala Ana ves čas opazovala, tako da mu je postalo nerodno. Zato jo je vprašal:

– Zakaj me pa tako gledaš?

– Rada bi videla, kako pijete.

– Kako pa naj bi pil?

– Očka je rekel, da pijete kot žolna …

Vir: Nedeljski dnevnik (19. januar 2012, številka 8, letnik 51)

Raziskovanje frazemov v šalah je bilo res zanimivo, poučno in zabavno. 

Raziskovalno nalogo sva najprej predstavili na območnem tekmovanju raziskovalnih nalog v sklopu projekta Zaupajmo v lastno ustvarjalnost, ki ga je organizirala Mestna občina Ljubljana, nato pa še pred učiteljskim zborom OŠ Ledina.

Predstavitev sva izvedli tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani študentom slavistike in germanistike, kjer naju je poslušala dr. Erika Kržišnik, priznana strokovnjakinja na področju frazeologije.

Sredi maja sva raziskovalno nalogo zagovarjali na državnem tekmovanju v Murski Soboti in osvojili zlato priznanje.

Za piko na i sva za nagrado prejeli še izlet v Verono in v Gardaland. Res sva imeli krompir!

Elizabeta Ivanc, 9. a, in Maruša Komat, 9. b, OŠ Ledina