Dijaki Gimnazije Kranj vsako leto stopimo skupaj in novo leto zaznamujemo z izdelavo koledarja za sodijake, profesorje in druge uslužbence šole.
Ko je mentorstvo 2019 v roke prevzela profesorica Nataša Kne, je na njeno pobudo oblikovanje koledarja preraslo v kreativen celoletni projekt s potujočo razstavo.

Zamislila si je, da bi dijake vsak mesec s koledarja navdahnil eden izmed pomembnih Slovencev, narisan v slogu starih mojstrov, kot je na primer Leonardo da Vinci.
Po šoli je zakrožil razpis za iskanje potencialnih portretistov in takrat me je profesorica likovne umetnosti in zgodovine spodbudila, naj se tudi sama preizkusim v natečaju.

Čeprav nikoli nisem ustvarjala v slogu realizma, kaj šele da bi slikala portrete, sem se odločila, da si zadam nov izziv.
Prvi portreti so spominjali bolj na abstraktna dela Picassa kot na renesančne mojstrovine in tako hitro pristali v smeteh.
Vendar sem vztrajala in poskušala izboljšati tehniko, da bi bila primerljiva z drugimi izbranimi dekleti.
Gaji Bumbar, ki je sodelovala pri vseh treh koledarjih, so se letos pridružile Ula Simonič iz 4. h, Monika Sunesko iz 4. č, Klara Stariha iz 3. a in Lavra Šubic iz 2. g.
Z njihovo pomočjo je zaživel nov ducat portretov: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), Pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881).
Nataša Kne
Prvi koledar in potujoča razstava sta bila po zaslugi profesorice Kne, ki nas je vseskozi spodbujala in oglaševala kot mlade umetnice, zelo uspešna.
Sledil je drugi in letos že tretji koledar Slovenski velikani.
Ker je skoraj vsa risarska zasedba prvih dveh koledarjev že uspešno maturirala in odšla na fakulteto, se je ekipa letos skoraj v celoti zamenjala.
Nova ekipa deklet se je tako prvič spopadla s pritiski portretiranja, a kljub temu se mi zdi, da so se dekleta izkazala za prave vajenke Leonarda da Vincija.
Tudi letos je bil naš glavni cilj, da čim bolj ujamemo značilnosti portretiranca in njegovo osebnost. Pri tem so v dodaten izziv velikokrat tudi različni atributi portretirancev.
Klara se je tako letos spopadla z vzorcem v ruti Ite Rine in v brkih Riharda Jakopiča, Monika pa z očali gospoda Bloudka. Ula je želela izpostaviti moč in ponos v alpinistu Nejcu Zaplotniku in dobrodušnost gospoda Ašiča.
Vse smo poskušale čim bolj izpostaviti osebnosti velikanov, kar je bilo zlasti težko Lavri, saj se interpretacije o Bleiweisovem življenju in delu zelo razlikujejo.

Vsekakor pa je vsak izmed portretirancev predstavljal velik, svojevrsten izziv, saj nobena ni želela storiti krivice v upodobitvi ljudi, ki so tako pomembno prispevali k oblikovanju naše zgodovine.
Z dekleti smo izredno vesele, da koledarji lahko gostujejo v tako številnih domovih, in upamo, da bo projekt prerasel v gimnazijsko tradicijo, saj profesorica Kne vedno znova poudarja, da je slovenskih velikanov, ki si zaslužijo upodobitev, še mnogo.
Gaja Bumbar, 4. letnik mednarodne mature, Gimnazija Kranj
You must be logged in to post a comment.