Za predstavo Skozi oči begunca naju je navdušila najina nekdanja profesorica Jana Bučar, in sicer v tretjem letniku srednje šole. Prinesla in pokazala nama je brošure, predstavila delo Društva Humanitas ter temo projekta. Čeprav je od tedaj minilo kar nekaj časa, so spomini in vtisi še kako sveži.
Vse se je začelo s toplim sprejemom ter predstavitvijo Humanitasa in pomena te predstave. Brez odlašanja smo odložili stvari ter se podali na »pot«. Na tej težki poti so nas pričakale prepreke, s katerimi smo se spopadli čisto sami. Prikazali so nam resnično potovanje ljudi, ki to prestajajo oziroma so prestali. Videli smo, čez koliko preprek morajo ti ljudje dejansko iti. Od grdega ravnanja, zaničevanja, nasilja, lakote, trpljenja, sovraštva, do ločitve od družinskih članov …
Po predstavi sva bili v šoku, pretreseni in nisva mogli verjeti, kaj vse sva slišali in videli. Zavedali pa sva se, da je to le del zgodbe in da je realnost še hujša. Sledil je pogovor z gospodom, ki je vse to doživel na lastni koži. Njegova zgodba se naju je dotaknila ter nama na obraz zvabila solze.
V spomin se nama je najbolj vtisnil prizor, v katerem so naju ločili. Ena je bila deportirana nazaj, od koder je prišla, druga pa je bila poslana naprej. Ta del predstave nama je bil vrhunec, saj so naju preplavila čustva: kaj pa, če bi to bila moja mama, sestra?
Meniva, da je projekt Skozi oči begunca zelo koristen za družbo, saj nas ozavešča ter predstavi temeljne vidike ljudi na tej težki poti.
Patricija Cigan in Anja Kalman, Murska Sobota
***
Zgodba je nastala v okviru projekta Skozi oči begunca Društva Humanitas. Med njihovo interaktivno gledališko predstavo so lahko gledalci na lastni koži podoživeli občutke, stiske in kršitve pravic ljudi na begu.