Si predstavljaš življenje brez spleta?

Najverjetneje ne, saj si z njim praktično odrasel/odrasla. Splet je postal pomemben del našega vsakdana, prek katerega komuniciramo, iščemo informacije, objavljamo svoje spomine, ohranjamo kontakte z ljudmi po celem svetu in tako dalje. Zaradi vsega naštetega si večina nas najverjetneje življenja ne more več predstavljati brez uporabe spleta.

Splet nam omogoča veliko prijetnih in zabavnih dejavnosti, a na spletu se lahko dogaja tudi marsikaj manj prijetnega, saj splet omogoča enostavno, hitro in obsežno deljenje vsebin, njegovo rabo pa je težko nadzorovati.

Tako se v zadnjem času veliko govori tudi o spletnem nasilju in »pasteh« interneta. Verjamem, da si o tem gotovo že kaj slišal/-a ali prebral/-a, mogoče si bil/-a kdaj tudi priča spletnemu nasilju, ga izvajal/-a ali pa bil/-a v vlogi žrtve. Tudi če ne, vseeno vabljen/-a, da si o tem kaj več prebereš.

Spletno nasilje se lahko dogaja tako fantom kot dekletom, vendar so dekleta pogosteje žrtve spletnega nasilja. Poznamo več oblik nasilja, med katerimi je velikokrat zanemarjeno nasilje zaradi spola.

To nasilje je usmerjeno v osebo prav zaradi njegovega/njenega spola. Nasilje zaradi spola se dogaja tudi na spletu, ker pa vsebine, deljene na spletu, ostanejo za vedno, so posledice spletnega nasilja lahko zelo dolgotrajne, žrtev pa ob tem dlje časa doživlja posledice nasilja, ki so lahko precej hude.

Ugotovljeno je, da so dekleta večkrat žrtve spletnega nasilja, in sicer se nasilje pri njih pojavlja v različnih oblikah. Tako so lahko žrtve nasilja zaradi spola, spolnega nasilja na spletu ter intimno-partnerskega nasilja na spletu.

Nasilje zaradi spola je močno povezano s »seksizmom«, ki je oblika nasilja, ki izhaja iz predsodkov o ženskem spolu, njegov namen pa je podrejanje žensk moškim.

Seksistična sporočila pogosto zasledimo v obliki »hudomušnih memov«. Ker so tovrstna sporočila na spletu ponavadi izražena kot oblika »humorja«, so v večini družbeno sprejeta in ne kritizirana. Z družabnimi omrežji se tovrsten seksistični »humor« širi izredno hitro in doseže široko občinstvo.

Seksističen humor je problematičen, saj širi in ohranja spolne stereotipe (kako družba dojema moške in ženske). Stereotipi vplivajo na naša pričakovanja o vedenju, razmišljanju in čustvenem odzivanju posamezne osebe.

Najverjetneje se zdaj sprašuješ, zakaj so stereotipi škodljivi oziroma problematični?

Iz stereotipov se lahko razvijejo predsodki (neutemeljena stališča o ljudeh in posameznih skupinah ljudi), ki so pogosti vzrok nasilju – tudi spletnemu. Zaradi predsodkov ima lahko neka oseba prepričanje, da je večvredna in ji zato pripada več pravic kot drugi skupini ljudi. To je zelo problematično mišljenje, saj lahko negativni predsodki vodijo do številnih nasilnih vedenj, usmerjenih proti drugim, s tem pa se kršijo osnovne človeške pravice.

Zaradi spletnega nasilja ima lahko oseba, ki doživlja nasilje, težave s samopodobo, doživlja povečan psihološki stres, neprijetna čustva (na primer strah, občutke nemoči, jezo, žalost ipd.), ki se lahko čez čas razvijejo v dlje trajajoča neprijetna čustvena stanja, kot je depresija.

Ne samo da so dekleta pogosteje žrtve spletnega nasilja in nadlegovanja, glede na spol se razlikujemo tudi pri dojemanju spletnega nasilja. Fantje mu tako v večini ne pripisujejo večjega pomena, saj ga pogosto razumejo kot zabavo in zbadanje, medtem ko lahko dekleta spletno nasilje dojemajo precej bolj resno in ob njem doživljajo večje čustvene stiske.

In kako ravnati?

Zelo pomembno je, da se kot uporabniki spleta zavedamo, da je tudi na spletu potrebno upoštevati in spoštovati pravice drugih ljudi, saj so te enake pravicam, ki jih imamo »offline« – v vsakdanjem življenju.

Na spletu lahko kaj hitro pozabimo, da so ljudje, s katerimi se pogovarjamo, resnični ljudje. Preden nekaj »natipkamo«, se zato ustavimo in premislimo – je to tisto, kar bi izrekli osebi, tudi če bi ta sedela zraven nas? Pomembno je, da tudi ko smo v navalu čustev, ki niso prijetna (na primer močna jeza in žalost), še vedno razmislimo o posledicah, do katerih lahko privedejo naše besede.

Spoštovanje drugih (tudi njihove zasebnosti in intimnosti) je ključno pravilo tudi pri vedenju na spletu!

Za trenutek se postavi v vlogo osebe, ki doživlja spletno nasilje, in pomisli, kako bi se ti počutil/-a na njenem mestu.

Najverjetneje ne preveč dobro, kaj ne? Tako kot se sami ne želimo znajti v situaciji žrtve, tako tudi poskrbimo, da se v tej vlogi ne bodo znašli drugi – naši prijatelji, sošolci, znanci …

Zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da ima spletno nasilje običajno veliko prič, te pa v večini primerov ne naredijo ničesar, saj se ne želijo vplesti v nastalo situacijo. Tako je pomembno, da se v primeru spletnega nasilja pogovoriš tudi z odraslo osebo (bodisi starši, učitelji, zaposlenimi v šolski svetovalni službi …), ki ji zaupaš, saj ti bo pomagala in svetovala pri tem, kaj lahko v dani situaciji storiš.

***

Prispevek je pripravila študentka magistrskega študija Uporabne psihologije Urša Mele, diplomirana biopsihologinja.