ČasorisŠentviški krst je že 37 let del tradicije naše gimnazije.
Velja za enega najstarejših neprekinjenih dijaških krstov; za krstom pomorcev in – mislim da – rudarjev.
Kot prvošolec sem bil udeleženec, zdaj pa že tretje leto sodelujem pri njegovi organizaciji.
To leto sem imel čast prevzeti vlogo režiserja, voditelja in pisca scenarija.
Že kot fazana me je krst pritegnil zaradi pomembnosti za šolsko skupnost.
Krst je namreč simbolični sprejem prvošolcev; ti se na njem soočijo z zabavnimi nalogami in izzivi, ki jih pripravimo starejši dijaki.
Njihov namen ni samo zabava, ampak tudi medsebojno povezovanje.
Vloga režiserja in scenarista mi je omogočila, da združim vse te elemente – smeh, izzive in simboliko – v celovit dogodek, ki bo prvošolcem ostal v spominu, tako kot je ostal meni.
Letos sem prevzel še vlogo voditelja, in sicer kot Eki. S sovoditeljem Zekijem sva prvošolce popeljala na razburljivo potovanje, na katerem smo odkrivali različne evropske kulture.
Velik izziv je bil uskladiti vse dele prireditve: od tematskih nalog za prvošolce do različnih nastopov, kot so:
- plesna točka tretješolcev in četrtošolcev,
- tradicionalno merjenje v vlečenju vrvi med prvošolci in četrtošolci in
- podobno.
Pomembno vlogo so prav tako odigrali snemalci, tonski mojster in lučkar, ki so skrbeli za tehnično izvedbo.
Največji izziv je bil, kako koordinirati skupino dijakov. Nabralo se jih je okrog 200, kar je menda največ v zgodovini gimnazije.
Vse skupaj ne bi bilo mogoče brez podpore vodstva šole, ki se zaveda pomena tega dogodka za nas dijake.
Vsako leto sem se med organizacijo naučil nekaj novega o vodenju ekipe, o ustvarjalnosti in predvsem o tem, kako pomembno je sodelovanje.
Tudi letos sem si na koncu prireditve oddahnil in bil izjemno zadovoljen: gledalce smo zabavali rekordni dve uri in pol.
Še pomembnejše je, da smo prvošolce med seboj uspešno povezali in jih vpeljali v našo šolsko skupnost.
Med pripravami sem vedno znova lahko opazoval, kako dijaki stopijo skupaj; vsak prispeva svoj del in na koncu ustvarimo nekaj izjemnega.
Ves trud in načrtovanje sta poplačana z nasmejanimi obrazi prvošolcev.
Šentviški krst je tradicija, ki nas uči, da so skupnost, prijateljstvo in sodelovanje pomembne življenjske vrednote.
Upam, da bomo tudi prihodnje generacije navdušili, da se pridružijo tej tradiciji in postanejo del nepozabnih trenutkov, ki jih prinaša.
Klemen Janežič, 4. letnik, Gimnazija Šentvid
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Sandra
Nina
