fbpx
Časoris
S telesno aktivnostjo si lahko pomagaš tudi, kadar si pod pritiskom – npr. ko je pred tabo zahteven preizkus znanja, za pripravo katerega ti primanjkuje časa, in se pri učenju težko zbereš, napetost pa začenjaš čutiti tudi v telesu. Vir: Pixabay
S telesno aktivnostjo si lahko pomagaš tudi, kadar si pod pritiskom – npr. ko je pred tabo zahteven preizkus znanja, za pripravo katerega ti primanjkuje časa, in se pri učenju težko zbereš, napetost pa začenjaš čutiti tudi v telesu. Vir: Pixabay

S telesno aktivnostjo do boljšega počutja, spomina in odnosov

Telesna aktivnost je splošen izraz, ki vključuje raznovrstne aktivnosti in oblike gibanja, ki povečujejo porabo energije (npr. hoja po stanovanju, obešanje perila, ples na zabavi, telovadba …).

Redna telesna aktivnost je eden izmed dejavnikov, ki pomembno pripomorejo k dobremu počutju, zdravju in osebni prožnosti.

Pri čem nam pomaga?

Telesna aktivnost:

  • nam pomaga pri krepitvi samopodobe (torej pri tem, kako doživljamo sami sebe),
  • vpliva na izboljšanje razpoloženja, kakovost spanja in tudi na iskanje kreativnih rešitev,
  • pripomore tudi pri spopadanju z duševnimi stiskami in težavami (npr. pri anksioznosti).

Prav tako telesna aktivnost in dobro počutje, ki ji sledi, prispevata k pozitivnim odnosom z drugimi, saj odnose lažje gradimo in krepimo, ko se počutimo dobro in smo zadovoljni sami s seboj.

Kaj se zgodi na kratki …

Na »kratki rok« se ob telesni aktivnosti v naših možganih sproščajo različni hormoni in nevrotransmiterji (npr. endorfini, serotonin, endokanabinoidi, protivnetna telesa itd.), ki skupaj poskrbijo za dobro počutje in boljše razpoloženje, kar lahko pogosto zaznamo med telesno aktivnostjo in po njej.

… in kaj na dolgi rok?

Na »dolgi rok« pa v naših možganih ob redni telesni aktivnosti nastajajo nove možganske celice, povezave med obstoječimi možganskimi celicami pa se krepijo – naši možgani torej rastejo!

Hipokampus je del možganov, v katerem je ta rast še posebej opazna. Hipotalamus je odgovoren za ustvarjanje novih spominov in za priklic informacij iz spomina (zato ima zelo pomembno vlogo tudi pri učenju).

Raziskava o telesni aktivnosti in pomnjenju

V eni izmed raziskav so preverjali, ali telesna aktivnost pripomore k boljšemu pomnjenju.

Udeležence so razdelili v dve skupini – prva skupina se je morala v določenem času zgolj naučiti seznam besed, druga skupina pa je morala pred učenjem izvesti še kratko telesno vadbo.

Obe skupini sta imeli za učenje na voljo enako časa.

Skupina, ki je bila pred učenjem telesno aktivna, si je v primerjavi s skupino, ki ni bila telesno aktivna, zapomnila kar 20 % več besed! Iz te raziskave lahko razberemo, da telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na naš spomin in našo sposobnost učenja.

Telesna aktivnost spodbuja tudi delovanje živca vagusa, ki ima v našem telesu zelo pomembno vlogo. Živec vagus je namreč zelo dolg živec, ki oživčuje veliko organov v telesu in tako vpliva na mnogo telesnih funkcij, npr. na dihanje, srčni utrip, prebavo, prekrvavitev …

Če je živec vagus poškodovan, je oslabljeno tudi delovanje našega telesa in možganov. Zato je pomembno, da poskrbimo za vagus – eden od načinov je redna telesna aktivnost.

Telesna aktivnost tudi pod pritiskom

S telesno aktivnostjo si lahko pomagaš tudi, kadar si pod pritiskom – npr. ko je pred tabo zahteven preizkus znanja, za pripravo katerega ti primanjkuje časa, in se pri učenju težko zbereš, napetost pa začenjaš čutiti tudi v telesu.

Otroci z učnimi težavami so hitreje utrujeni in za učenje manj motivirani. Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

V takih primerih je dobro, da si vzameš vsaj nekaj minut časa za kratek odmor in telesno aktivnost. S tem pomagaš telesu in možganom, da se vsaj malce »sprostijo«.

Pozitivnih sprememb v možganih in telesu je ob telesni aktivnosti še mnogo več, dejstvo pa je, da telesna aktivnost blagodejno vpliva na naše počutje in zdravje.

Kakšna aktivnost pa je najboljša?

Zaradi vseh pozitivnih učinkov telesne aktivnosti je povsem na mestu vprašanje: »Kakšna aktivnost pa je najboljša? Kako bodo učinki na moje počutje in zdravje največji?«

Raziskave kažejo, da med različnimi oblikami telesnih aktivnosti ni pomembnih razlik, najpomembneje je, da ob aktivnosti uživamo in da nam je prijetna.

Vpliv telesne aktivnosti na zdravje in počutje je še večji, če jo izvajamo v naravi, še posebej v bližini vode (npr. sprehod ali tek ob reki, jezeru ali morju) in v družbi drugih ljudi.

Zmotno pa je prepričanje, da ima večja intenzivnost vadbe tudi večji vpliv na naše počutje. Bolj kot zelo visoka intenzivnost vadbe je pomembna redna telesna aktivnost.

Telesna aktivnost. Vir: ISA Institut
Vir: ISA Institut

Kako začeti s telesno aktivnostjo?

»Okej, ampak kako naj začnem s telesno aktivnostjo? Kako naj se motiviram?« Za telesno aktivnost ti ni treba kupiti nove športne opreme ali drage mesečne karte za fitnes.

V svoj vsakdan jo lahko vključiš z majhnimi koraki in spremembami – npr. enkrat na teden pojdi v šolo s kolesom namesto z avtobusom; pomagaj pri delu na vrtu; tudi gospodinjska opravila, kot je npr. sesanje, pogosto poskrbijo za povišan srčni utrip …

Začneš lahko tudi s sprehodi ali najdeš preprosto vadbo na YouTubu, ki jo lahko izvajaš doma. Prepričaj prijateljico, prijatelja ali družinske člane, da se ti pridružijo pri vadbi oz. sprehodu – tako ti bo telesna aktivnost hitreje minila, prav tako pa boš lahko hkrati krepil/a odnose s pomembnimi drugimi.

Začni torej počasi, z majhnimi koraki, saj boš že tako lahko užival/a v mnogih pozitivnih učinkih telesne aktivnosti.

Viri

Berke, J. D. (2018). What does dopamine mean? Nature Neuroscience, 21(6), 787–793.

Newport Academy. (20. 7. 2018). Nature therapy and teen treatment.

Pascoe, M., Bailey, A. P., Craike, M., Carter, T., Patten, R., Stepto, N. in Parker, A. (2020). Physical activity and exercise in youth mental health promotion: A scoping review. BMJ open sport & exercise medicine, 6(1). DOI: 10.1136/bmjsem-2019-000677

Pickhardt, C. E. (7. 8. 2017). Motivating your adolescent to exercise. Psychology Today.

Proper mental podcast – episode 46: Exercise and mental health research

***

Prispevek in grafiko sta pripravili univerzitetni diplomirani psihologinji Anja Marinšek in Maja Dolinar.

MZ in Neon
Podprite Časoris Podporniki-102040 Share

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Sunny
16°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa