Pred časom sem prejela obvestilo, da sem ena od zmagovalcev evropskega natečaja za mlade novinarje! Zelo sem bila presenečena.
Zmaga na natečaju Youth4Regions je okrepila mojo željo po študiju novinarstva in opravljanju novinarskega poklica.
Zanj sem izvedela na Instagramu.
Ker sem si želela izziva, sem se poleti odločila, da bom sodelovala na tem natečaju. Evropska komisija ga vsako leto organizira v okviru Evropskega tedna regij in mest.
Izbrana sem bila na podlagi svojega članka in izkušenj. V njem sem pisala o projektu EPAS – Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, ki smo ga prejšnje šolsko leto izvedli s sošolci in profesorjem globalne politike.
Pogoj je bil, da oddam zapis o projektu, ki ga je financirala Evropska unija.
Za nagrado sem bila oktobra povabljena v Bruselj.
Tam se je izkazalo, da sem najmlajša udeleženka v zgodovini tega natečaja!
Večina udeležencev je že zaključila študij novinarstva.
Jaz pa na Prvi riječki hrvatski gimnaziji obiskujem zadnje leto mednarodne mature.
Res pa je, da že več kot eno leto pišem za Časoris in sem vključena v mentorski program Časorisovih mladih novinarjev.
Na delavnicah sem se skupaj z drugimi mladimi novinarji iz vse Evrope učila o pripovedovanju zgodb, umetni inteligenci v novinarstvu in snemanju prispevkov kar z mobilnim telefonom ter sklepala nova prijateljstva.

Vsak izmed nas je dobil nalogo, da napiše krajši prispevek o enem izmed dogodkov Evropskega tedna regij in mest za spletno stran Evropske komisije Panorama ali daljšega za revijo TeritoriALL.
Čeprav sem bila najmlajša izmed udeležencev, sem izbrala daljšega. Želela sem stopiti iz svoje cone udobja.
Pisala sem o slovesni podelitvi nagrade za mlade novinarje Megalizzi – Niedzielski, ki so jo dobili trije udeleženci programa.
Nikoli ne bom pozabila, da sem otvoritev Evropskega tedna regij in mest gledala iz prve vrste v medijski dvorani Evropske komisije.
Pozabila ne bom niti tega, da sem glasovala na konferenci, ki je potekala v Evropskem parlamentu.

Spoznala sem izkušeni slovenski novinarki Barbaro Zrimšek in Katjo Arhar ter ju imela priložnost opazovati, ko sta zastavljali vprašanja strokovnjakom pri Evropski komisiji.
Teden v Bruslju mi je spremenil življenje.
Poleg novega znanja o novinarstvu in delovanju Evropske unije sem spletla veliko novih prijateljstev.
Zdaj s ponosom lahko rečem, da imam prijatelja v vsaki državi EU.
