Začel se je Teden globalnega učenja!
Njegov namen je ozaveščati o globalnem izobraževanju kot orodju za solidarnost in prispevanje k bolj trajnostnemu, miroljubnemu in pravičnemu svetu.
Letošnja tema je Mir za planet. Planet miru.
Med njimi so človekove pravice, medkulturni dialog, socialna pravičnost, solidarnost, migracije, potrošništvo in podnebne spremembe.
Pri tem imajo ključno vlogo učitelji. Ti spodbujajo mlade, da postanejo aktivni in po svojih močeh prispevajo k oblikovanju boljše družbe.
Marsikdo si pri tem pomaga tudi s pristopom globalnega učenja, ki postaja vse bolj pomemben tudi pri nas.
Tik pred začetkom njegovega tedna so v Društvu Humanitas – Centru za globalno učenje med prijavljenimi na natečaj Onkraj mehurčka izbrali najboljše učitelje globalnega učenja.
Med kandidate jo je predlagala Amnesty International Slovenije, s katero sodeluje že več kot dve desetletji. Še posebej z vodjo Šole človekovih pravic Simono Podobnikar.
V tem obdobju je preizkušala dejavnosti s področja globalnega učenja in z njim povezane tematike vnesla v pouk. Zlasti se je posvetila njegovi povezanosti s človekovimi pravicami; tudi temu, kako njihove kršitve poganjajo revščino.
Mladim je ves čas prinašala izkušnjo sveta in zavest, da se je treba boriti, da bodo človekove pravice vseh ljudi spoštovane, tako pri nas kot drugje po svetu.
Kako bi otrokom razložili globalno učenje in zakaj je pomembno, da jih seznanjamo z njim?
Globalno učenje je učenje za kakovostne življenjske razmere vsakega izmed nas.
To pomeni, da spoštujemo sebe in druge ljudi okrog nas, ne glede na to, kdo so in kaj so.
Ob tem pa ne smemo zanemariti naravnega okolja – živo in neživo naravo, ki je naš življenjski prostor.
Kaj bi svetovali drugim učiteljem, ki bi prav tako radi spodbujali globalno učenje?
Globalno učenje ne naslavlja tem o drugih delih sveta in daljnih kulturah. Teme globalnega učenja so teme, ki naslavljajo vsakega izmed nas.
Po mojem mnenju najprej samopodobo posameznika. Človek, ki se pozna in sprejema, lahko razvija empatijo do drugih in išče rešitve za bolj kakovostno življenje vseh.
Ali se otroci in mladi dovolj zanimajo za problematiko podnebnih sprememb (in z njimi povezanih izzivov)? Kako bi jim predstavili te tematike?
Pri svojem delu se dotikam predvsem tem človekovih pravic in enakosti spolov, kot en del problematike globalnega učenja. Te teme dijake zelo zanimajo in se aktivno vključujejo v dejavnosti, ki naslavljajo omenjeni temi.
Podnebne spremembe vplivajo na naše življenje vsakodnevno.
Ker delujem na območju slovenske Istre, se osredotočam predvsem na problematiko dostopnosti pitne vode in temo izkoristimo za razmislek o dostopnosti vode na celotnem planetu.
Vedno izhajamo iz sebe in domačega okolja, v njem iščemo rešitve za globalne izzive.
***
Zapis je nastal v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Zavod Časoris sodeluje kot izvajalec projekta. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.