Razstava nas opominja, da leščur izginja

Nastala je edinstvena razstava, posvečena velikemu leščurju!

Ta je plod sodelovanja Obalnih galerij Piran ter 74 umetnikov iz štirih držav v sklopu projekta V spomin velikim, ki ga je zasnoval Zavod YouSea.

Njen namen je morsko okoljsko problematiko približati javnosti, na ogled pa bo do 9. februarja.

Potem bodo umetniška dela preselili na dno morja, kjer bodo postala zatočišče morskim organizmom.

Kaj veliki leščur prinaša okolju?

Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja školjka v Sredozemlju.

V povprečju doseže 60 centimetrov, a lahko zraste tudi do 150.

Je endemit, kar pomeni, da živi le v Sredozemskem morju. Njegova rjavo rdečkasta lupina je na notranji strani prekrita s svetlečo biserovino.

Gre za školjko, ki ponuja veliko površino za naselitev morskih organizmov, kot so:

• alge,
• črvi cevkarji,
• mahovnjaki,
• druge vrste školjk,
• manjši raki in
• ribe.

To povečuje habitatno raznolikost in vrstno pestrost okolja.

Zaradi parazita, ki je leta 2019 vstopil v Sredozemlje, je poginilo več kot 90 odstotkov leščurjev.

Ko se srečata znanost in umetnost

Slovenski, hrvaški, srbski in italijanski umetniki so na svojstven način oblikovali velikega leščurja. Njihovi izdelki so iz naravnih materialov.

Po koncu razstave jih bodo spustili v morje in namestili na območje Morske oaze Piran, kjer bodo postali življenjski prostor za morske organizme in del prve slovenske podvodne galerije.

Strokovnjaki poskušajo iztrebiti parazita, ki napada leščurje, vendar je upanja bolj malo. Umetnost pa lahko znanost prikaže na bolj čustven način. Naš projekt je namenjen ozaveščanju ljudi o tej težavi.

Irena Fonda, direktorica zavoda YouSea

Ana Papež iz Obalnih galerij Piran je dodala, da so projekt z veseljem podprli in da jih navdušuje velika količina razstavljenih del.

Prednjačijo glineni leščurji

Barbara Gogala, ena izmed umetnic in idejnih snovalk projekta, je pojasnila, da je ideja zanj prišla iz Avstralije, kjer so izpeljali podobno akcijo za reševanje ostrig.

Med materiali, iz katerih so narejeni umetni leščurji, sta večinoma glina oziroma keramika, saj se je odzvalo največ umetnikov s tega področja ustvarjanja.

Nekaj jih je tudi iz stekla, kovine in kamna.

Keramika je zelo trda in pomembno nam je bilo, da ti izdelki dolgo trajajo. Kamniti ali keramični izdelki niso gladki, prav zato bodo naredili dom številnim organizmom. To je bil med drugim cilj projekta.

Barbara Gogala, pobudnica projekta

Povezani za morje

Na dogodku so predstavili še nov projekt Povezani za morje, v katerem sodelujejo Morigenos, Zavod YouSea, NOMED in Zavod IZRIIS.

Lorena Žiković, predstavnica Morigenosa, nam je povedala, da v njem sodelujejo nevladne organizacije, ki skrbijo za varstvo morja in ozaveščajo o njegovem pomenu.

Z dejavnostmi, povezanimi z našim morjem, želijo izboljšati komunikacijo, izobraževanje in digitalizacijo.

Upanje za prihodnost sredozemskega velikana

Številni obiskovalci so bili neprijetno presenečeni nad podatki o izumiranju tega sredozemskega velikana. Mnogi so naglas razmišljali o načinih njegovega reševanja.

Umetniški izdelki so močno vplivali na čustva obiskovalcev, kar je bil eden izmed ciljev projekta.

Razstavljene umetnine bodo kmalu zaživele pod vodo. Mi pa upamo, da bo pravi leščur našel način, kako se razmnožiti in preživeti težke čase.

Alina Murtić in Julia Špacapan (9. razred), Hana Vusić, Kris Keršikla Bregar in Tim Fakin (7. razred), Osnovna šola Cirila Kosmača Piran ter Lina Fonda, 7. razred, Osnovna šola Koseze

Všeč mi je bilo, da sem na dogodku sodelovala kot mlada novinarka

Na razstavi sem sodelovala, ker smo si v šoli morali izbrati eno slovensko žival in o njej pripraviti plakat ter narediti maketo.

Po naključju sem si izbrala prav velikega leščurja (na Jadranu živijo tri vrste leščurjev).

To sem kasneje povedala tudi teti, ki mi je povedala, da bodo oni v sodelovanju s 74 umetniki pripravili razstavo o velikem leščurju. Vprašala me je, ali bi se jim pridružila ter tam obesila svoj plakat in izdelanega leščurja.

Strinjala sem se in vesela sem, da sem se tako odločila.

Takšni dogodki so zelo pomembni, ker ljudi ozaveščajo o dogajanju okrog njih, na katero niso najbolj pozorni. Prav tako so promocija za nevladne organizacije, ki lahko na tak način rastejo, se razvijajo in spodbudijo čim več ljudi, da se vključijo v takšne projekte.

Razstava je bila izjemno lepa (modeli in fotografije), dogodek ob njenem odprtju je bil res zanimiv, tudi hrana na pogostitvi je bila dobra.

Všeč pa mi je bilo še to, da sem na dogodku sodelovala kot mlada novinarka. Pomagala sem pri pisanju sporočila za javnost in tudi fotografiranje je bilo moja naloga.

Zaradi vseh teh stvari kar ne morem izbrati tiste, ki mi je bila najbolj všeč.

Lina Fonda, 7. razred, Osnovna šola Koseze

Slovarček

Endemit je organizem, ki živi samo v določenem predelu sveta.

Parazit je živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma.

Habitat je življenjsko okolje posamezne vrste.

Vrstna pestrost se nanaša na število različnih vrst, ki prebivajo v ekosistemu ali okolju, ter na to, kako so te razporejene in povezane med seboj.

Ostriga je morska školjka, ki živi prirasla na podlago.

Promocija je širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti.

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.