Rada bi, da bi bili slišani

Mladi iz vse Slovenije smo se 11. aprila udeležili zasedanja 32. otroškega parlamenta. Mladi so se otroškega parlamenta udeležili kot delegati. Nekoliko manj pa je bilo nas, novinarjev.

Naša naloga je bila, da poslušamo debate vseh skupin in si podatke, ki se nam zdijo pomembni, zapišemo. Glavni del naloge je bil, da zapišemo poročilo o celotnem dogodku ter naše občutke in razmišljanja.

Kot mnogi drugi sem bila tudi jaz na začetku precej nervozna. Vstopili smo v pravi parlament v Ljubljani. Tu politiki odločajo o pomembnih zadevah. Počutila sem se posebno in vznemirjeno.

Ko smo prišli, so se delegati posedli na stole, kjer sedijo pravi poslanci.

Sledil je uvod, povedali so par pravil, nam predstavili urnik dela in nas motivirali. Potem je sledil kratek odmor, da smo se okrepčali po dolgi vožnji.

Nato se je začelo delo v skupinah. Bilo je pet tem, o katerih so razpravljali delegati.

Pri temi Evropa, Slovenija, svet – pozitivno, negativno, vznemirljivo so povedali, da se svet zelo hitro spreminja. Mladi bežijo v tujino, zato primanjkuje delovne sile. Podali so tudi nekaj predlogov:

• da se zmanjšajo razlike med revnimi in bogatimi,
• da se okrepi srednji razred,
• da bi na bolj pošten način višali in nižali plače in
• da bi lahko ljudje postali bolj prilagodljivi.

Pri temi Poklici sedanjosti in prihodnosti so se spraševali, kako bodo poklici prihodnosti vplivali na okolje. Ugotavljali so, da bi lahko ustvarili delovna mesta, ki bi reševala trenutno situacijo. Ko se ta reši, pa bi debatirali o reševanju prihodnosti.

Ugotovili so, da je sporazumevanje pomembno in da bo v prihodnosti še bolj. V prihodnosti bodo na delovnih mestih roboti zamenjali ljudi.

Delegati, ki so debatirali o temi Moj poklic: skrbi, pričakovanja, so se strinjali, da lahko dobro zaslužiš ne glede na to, kakšen poklic opravljaš, če si to res želiš in se potrudiš.

Strinjali so se, da

• odrasli (starši in morda tudi učitelji) ne smejo pritiskati na nas,
• bi potrebovali več informacij o poklicih,
• so nekateri poklici manj spoštovani,
• včasih starši ali učitelji vplivajo na naše mnenje o določenih poklicih.

Pri temi Poti do mojega poklica so razpravljali o tem, da bi se lahko recimo pri urah gospodinjstva učili o osnovnih opravilih in da bi uvedli predmet vsakdanjih znanj, ki bi nam zares prišle prav v življenju.

Strinjali so se, da bodo bodoči poklici od nas zahtevali veliko kreativnosti.

Pri temi Vpliv covida-19 na izbiro poklicev je bilo slišati veliko različnih mnenj, kot so:

• v času covida se je povečala prepoznavnost določenih poklicev,
• imeli smo več časa za spoznavanje naših interesov, veščin in lastnosti (negativnih in pozitivnih),
• za šolanje je pomembna samodisciplina,
• veliko učencev je goljufalo med testi ali spraševanji.

Po razpravi v skupinah so sledili slikanje s predsednikom države in zaključki ter predstavitve tem.

Vsaka skupina je imela svojega predstavnika, ki je predstavil temo, o kateri so debatirali, njihova razmišljanja, ideje, pomisleke.

Na koncu so posamezniki lahko delili svoja osebna mnenja. Po kakšni uri se je razprava končala. Sledilo je še samo okusno kosilo in vožnja domov.

Celotna izkušnja se mi zdi odlična. Delo novinarja se mi zdi zelo dobro, saj sem lahko poslušala vsako razpravo in mnenja sovrstnikov.

Takšni dogodki so vedno dobra izkušnja. Marsikaj izveš o sebi, prav tako o drugih. Povečaš svoj obseg znanja in morda spremeniš svoj pogled na določene stvari.

Osebno pa bi rada, in mislim, da se vrstniki strinjajo z mano, da bi naši predlogi in mnenja postali kaj več kot samo to. Da bi se nas zares slišalo in da bi naše predloge zares upoštevali in jih uresničili.

                    Nika Pograjc, 8. razred, OŠ Ludvika Pliberška Maribor