Z družino večkrat govorimo o otrocih z redkimi boleznimi, tudi poznamo jih nekaj.
Rad sem njihov prijatelj in rad se z njimi igram. Na pohod se z mamico, očkom in sestrico odpravimo vsako leto, okrasimo balkon in se oblečemo v rdeče.
Veseli smo, da lahko pomagamo.
Včasih se sprašujem, kako se počutijo. Če imajo prijatelja, koliko jih imajo in če rabijo še kakšnega. Če hodijo v šolo, vrtec ali so samo doma.
Upam, da hodijo vsaj v šolo, da imajo koga za igro. Če imajo koga, da jih objame, če lahko sploh jejo, pijejo, to me najbolj skrbi.
Kmalu bo sobota in se je že veselim. Šli bomo na pohod z rdečimi baloni in jaz bom povedal besedilo. Upam, da bo veliko ljudi slišalo besedilo.
To želim zato, da bodo spoštovali otroke tudi, če so drugačni.
Erik Vozel, 3. razred, Osnovna šola Trbovlje
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.