Punca s Kersnikove

Eva Juvanc je ena od dveh deklet, ki obiskujeta delavnice v Zavodu Kersnikova.

To je organizacija, kjer umetniki, znanstveniki, programerji, inženirji, raziskovalci in strokovnjaki z drugih področij skupaj z otroki, mladimi in splošno javnostjo ustvarjajo prihodnost. Veliko časa namenjajo računalništvu in robotiki, denimo sestavljanju prototipa vozila, ki bi lahko človeka popeljalo na Mars.

Tam se tako prepletajo tudi informacije, strasti in talenti, kar je temelj izobraževanja, kot je povedal strokovnjak Jef Staes na konferenci Sirikt 2018.

Dijakinja 1. f Gimnazije Vič se je fantom, ki se v Zavodu Kersnikova zbirajo že več let, pridružila letos. Zakaj?

Misel, da je elektronika za fante, je stereotip

Kaj je moja strast? Že od malega imam zelo rada ročna dela. Četudi mi ne grejo najbolje, zelo uživam v njih. In teh je veliko tudi na Kersnikovi. Ker pa sem v tehnoloških vodah bolj novinka, sem res vesela, da me obkrožajo ljudje, ki so veliko bolj izkušeni od mene in so mi vedno pripravljeni pomagati.

Kaj počnem na Kersnikovi? Kot novinka se še ne lotevam kakšnih resnejših stvari, vsaj ne samostojno. Večinoma po načrtu sestavim kakšno preprostejše vezje ali pa z Lukom asistiram Martinu.

Kaj me zanima in kakšno znanje dobim? Po naravi sem zelo radovedna oseba in mi je zelo všeč, ko izvem karkoli novega. In mar ni ravno to tisto odlično na Kersnikovi? Tam je namreč zame skoraj vse novo; vsak trenutek izvem kaj novega in dopolnjujem svoja v šoli pridobljena znanja.

Zakaj sta samo dve dekleti? Zdi se mi, da je stereotipna misel, kako je elektronika bolj za fante, globoko obtičala v naši podzavesti. Kljub temu da se v današnji družbi z velikim trudom poskušamo odrekati predsodkom – ti, kot je rekel Andrew James Butcher, zameglijo presojo in oslabijo um –, dekleta zaradi te stereotipne misli sploh ne pomislimo, da bi nas lahko zanimalo kaj takega. Nismo pozorna na številne priložnosti, ki nam omogočajo, da se preizkusimo v elektroniki, robotiki ali računalništvu in ugotovimo, da vse to lahko veseli tudi drugo polovico populacije. Nenazadnje je bila tudi šola mnoga leta namenjena le dečkom, sedaj pa smo priča tolikšnemu številu uspešnih znanstvenic.

Kaj bi rekla dekletom, ki jih to zanima? Želela bi, da vsa dekleta, ki bodo prebrala ta prispevek, vsaj pomislijo, ali jih to področje zanima vsaj toliko, da bi prišla pogledat na Kersnikovo, kaj sploh počnemo. Dekletom, ki jih to zanima, pa bi predlagala, da se vprašajo, zakaj še niso prišle k nam ali poskusile kaj podobnega, če vedo, da jih to zanima. Življenje je namreč tako kratko, da je res škoda ne poskusiti nekaj, kar vemo, da nas zanima.

Eva Juvanc, 1. f, Gimnazija Vič