ČasorisZadnjih nekaj dni po prejemu priznanja me je veliko medijev pozvalo k sodelovanju in mi zastavilo vprašanje, kaj je prostovoljstvo oziroma kaj mi pomeni.
Kaaaaj???
Prostovoljstvo je podoben pojem kot ljubezen. Vsi vemo, za kaj gre, vendar ne znamo preprosto obrazložiti – in vsak bo razložil na svoj način.
Zame prostovoljstvo v prvi vrsti predstavlja povezovanje z ljudmi.
Sicer sem človek, ki se rad druži in navezuje nove stike. Verjamem, to ni za vsakogar, ljudje smo si pač različni. Kljub temu pa nismo samotarji; hočeš nočeš smo vedno v stiku z ljudmi.
Najprej je to družina, nato prijatelji, šola, služba, hobiji in podobno. To pa zato, ker smo že po naravi odvisni drug od drugega.
To moramo kot ljudje razumeti in razvijati skupne vrednote, kot so spoštovanje, mir, ljubezen, svoboda ter, konec koncev, solidarnost, prostovoljstvo, ki našo družbo držijo pokonci.
Svoj prvi resnejši stik s prostovoljstvom sem doživel v gasilskem društvu Vrbovo. V prvem razredu so večino vaških otrok vpisali h gasilcem. Takrat smo sicer vse skupaj jemali bolj kot zabavo in sprostitev, kar je tudi prav.
Nov veter je v moja prostovoljska jadra zapihal ob prehodu v srednjo šolo.
Ko sem zaradi gimnazije zamenjal kraj (iz Ilirske Bistrice sem šel v Koper), sem si želel spoznati nove ljudi. Slučajno so tedaj na Srednji tehniški šoli obudili program tutorstva, kamor sem se vključil kot tutor. Namen je bil pomagati ostalim dijakom.
Paleta mojih poznanstev je bila vedno bolj pestra, začel sem delovati v Dnevnem centru za mladostnike Petka Koper. Za začetek kot učitelj za naravoslovno področje, nato pa se je obseg dela razširil še na animacijo, druženje … vse, kar vključuje pedagogiko.
Delo z otroki mi je bilo v veselje, zato smo takrat s še nekaj prijatelji prevzeli gasilski krožek v Vrbovem. Verjeli smo, da lahko društvo (kakršno koli) pomeni velik doprinos za kraj in ljudi, ki jih druži (še vedno pa ostaja zabava in sprostitev).
Zdelo se nam je škoda, da bi stvar zamrla, saj smo želeli, da bi mlajši otroci lahko doživeli isto stvar, kot smo jo mi pred desetimi leti.
Ta želja po bogatenju javnega ali skupnega življenja me spremlja še vedno. Na to je zagotovo vplivalo tudi življenje v dijaškem domu, kjer živimo v skupnosti. Včasih mi je žal, da se nekaterih stvari nisem lotil prej, čeprav včasih enostavno ne moreš. In tega si ne smeš očitati.
Moje delo je vključevalo in še vedno vključuje tudi risanje, ilustriranje raznih publikacij … Zelo rad rišem.
V teh treh letih sem tako podobo nadel zvezkom Erasmus Plus, šolskemu časopisu Srednje tehniške šole Pil-ko, otroški knjigi Prigode zajčka Dolgouščka …
Človek mora narediti tudi kaj zase, za svojo dušo, se spočiti. Drugače lahko pregori. Odlično je, ko lahko združi prijetno s koristnim. Ni potrebno, da smo člani kakšne organizacije.
Prostovoljstvo je – ne da bi se zavedali – prisotno vsepovsod. Verjetno si ne računate vsakič, ko komu kaj pomagate?
Zakaj se torej odločiti za prostovoljsko dejavnost?
Zagotovo odpira številna vrata in širi nova poznanstva. Nikoli ne veš, kje ti bo kaj prišlo prav. Denarja in materialnih nagrad načeloma ni, kar je v prostovoljstvu tudi razumljivo.
Ti pa da prostovoljstvo veliko več: kup življenjskih znanj in izkušenj – bolj in manj prijetnih – predvsem pa vrednote, kot so solidarnost, spoštovanje, sočutje. Tisto, kar ljudje potrebujemo.
Hvala vsem ljudem, ki so mi in mi še vedno stojijo ob strani!
Matic Štemberger, 4. letnik Srednje tehniške šole Koper in naj prostovoljec leta 2022 v starosti do 19 let
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Nina
Sandra
