Primož Suhodolčan: Če imaš odprte oči, zgodbe nastajajo kar same

Primoža Suhodolčana poznamo predvsem po njegovih knjigah za otroke in mladostnike. Za knjigo Košarkar naj bo! je prejel nagrado za najljubšo knjigo leta 1999, 2000, 2001 in 2002.

Leta 2004 je bil nominiran tudi za nagrado desetnica za knjigo Živalske novice II.

Nekatera njegova najbolj znana dela so zbirka Peter Nos, zbirka Pozor pravljice, Živalske novice I. in II. ter trilogija o Ranti.

Nas bo kmalu razveselil s kakšno novo knjigo?

Kako to, da ste se začeli ukvarjati s pisanjem? Mogoče tudi zato, ker je bil vaš oče pisatelj?

Včasih so rekli, dedek mizar, oče mizar, sin mizar. Dedek mehanik, oče mehanik, sin mehanik. Ne vem, če je pri pisateljih drugače.

Kako pa se lotite pisanja zgodbe? Imate kakšno rutino?

Ja, vstanem zelo zgodaj. Včasih vstanem še kakšno uro prej, pa je dan zato daljši. Zgodba pa je skoraj vedno takšna. Najprej v hladilnik, kjer si naberem zaloge za grizljanje. Potem pa ven na zrak.

Pogledam v luno in si rečem: Luna, ti si tu že milijarde let. Videla in srečala si že marsikoga. Pomagaj ubogemu pisatelju, ki ne ve, kako naj zgodbo zapelje naprej.

Od kod vam ideja za Živalske novice?

Vso mojo mladost sem preživel na kmetiji. Sosednja hiša je bila kmetija, kjer sta živela dedi in bica (babica), in tako so bile moje sosede tudi vse njihove živali.

V domačem živalskem vrtu pa so bili morski prašički, pes, mačke in tudi slavni papagaj Pepi, ki je še danes zvezda Živalskih novic.

Ko mi je ušel, pa sem imel v kletki za kratek čas celo netopirja.

Kaj se iz Živalskih novic lahko naučimo mladi pa tudi stari novinarji?

Če si radoveden in imaš odprte oči, zgodbe kar same nastajajo.

Primož Suhodolčan

Samo zapisati jih je treba.

Večina Slovencev vas pozna kot pisatelja trilogije o Ranti. Kako ste prišli na idejo za te knjige?

Bil sem zelo živahen otrok. Ni bilo potrebno veliko. Ko so mi dali žogo pred nos, sem tekal za njo kot razposajen psiček. Nič me ni moglo ustaviti. 

Po knjigi Košarkar naj bo! so posneli tudi film. Ste sodelovali tudi pri režiji ali pri preoblikovanju besedila?

Ne. Filmski jezik je zelo drugačen od knjižnega.

Se nam v kratkem obeta še kakšna vaša knjiga?

K sreči mi je še ostalo kar nekaj radovednosti. Zato bodo nove zgodbe še vedno z mano.