Časoris
Kako pomagati prijatelju. Vir: Pixabay
Kako pomagati prijatelju. Vir: Pixabay

Prijatelj je v stiski. Kako mu lahko pomagam?

Vsak se lahko znajde v stiski.

Stiska je posledica neprijetnih in neugodnih doživetij ali izkušenj. Rečemo ji lahko tudi duševno stanje neugodja.

Otroci in mladi svoje stiske pogosteje razkrijete svojim prijateljem in prijateljicam kot odraslim.

To tudi pomeni, da je lahko vsak od vas zelo pomembna zaupna oseba. Tudi ti!

Kako lahko na primer pomagaš prijatelju ali prijateljici, ki je v stiski, ker doživlja nasilje?

Kako pomagati prijatelju. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay
  • Daj pobudo, začni pogovor. Pristopi in na nevsiljiv način začni pogovor. Rečeš lahko: »Kako si? Kako se počutiš?«
  • Pozorno poslušaj. Pokaži prijatelju, da ti je mar zanj in da mu želiš pomagati. Včasih je dovolj, da ga poslušaš in da mu daš vedeti, da ti je mar zanj; da ni sam. Rečeš lahko: »Žal mi je, da se ti je to zgodilo.«
  • Ne reci samo preprosto: »Ah, saj bo vse v redu.« Ne poskušaj zmanjšati teže problema ali stiske s tem, da rečeš: »Saj bo vse v redu. Lahko bi bilo še huje.« In nikar se ne šali na ta račun.
  • Verjemi svojemu prijatelju. Rečeš lahko: »Verjamem ti. Kot razumem, te je to zelo prizadelo …«
  • Povej prijatelju, da je prav in pomembno, da je spregovoril o tej izkušnji. Ko nekomu povemo o težkih izkušnjah, nam je pogosto lažje. Dobimo lahko tudi pomoč, ki jo potrebujemo. Zato lahko rečeš na primer: »Vesela sem, da si mi povedal …« ali pa »Pomembno je, da si povedal.«
Kako pomagati prijatelju. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay
  • Če je prijatelj v stiski, ker je izkusil nasilje, mu povej, da to kar, se mu je zgodilo, ni njegova krivda. Rečeš lahko: »Ti nisi kriv, da se ti je to zgodilo.«
  • Pomagaj svojemu prijatelju, da dobi pomoč odrasle osebe, ki ji zaupa. Spodbudi ga, da o svoji stiski, problemu, pove nekomu od odraslih. Rečeš lahko: »Si že povedal komu od odraslih?«, »Kaj, če bi povedal učitelju …?«
  • Ponudi prijatelju konkretno pomoč. Rečeš lahko: »S tabo grem lahko k svetovalni delavki. Lahko ji skupaj poveva o tem, kaj se ti je zgodilo.« Ali: »Bi ti bilo v pomoč, če ti pomagam poiskati informacije o pomoči osebam, ki so doživele nasilje?« Lahko tudi predlagaš, da gresta skupaj na sprehod, na kosilo v šoli ali da mu mogoče pomagaš pri kakšni šolski aktivnosti.
  • Ne sili, ne vrtaj v prijatelja z vprašanji. Spoštuj in upoštevaj, če prijatelj ne želi govoriti o tem, kar ga bremeni. Govoriti o težkih izkušnjah, ki smo jih doživeli, je lahko zelo težko. Včasih potrebujemo več časa, da z besedami izrazimo svojo stisko.
  • Spoštuj zaupnost informacij! O tem, kar ti je povedal prijatelj, ne razlagaj drugim.
  • Kdaj je NUJNO, da o stiski prijatelja poveš odraslim? Če ti prijatelj pove, da doma, v šoli ali kje drugje doživlja nasilje, ga spodbudi, da o tem pove nekomu od odraslih. To je ZELO pomembno. Pomembno je, da se nasilje čim prej ustavi. Če ti prijatelj pove ali zaznaš, da ga obhajajo misli o samomoru, je ZELO pomembno, da o tem čim prej poveš nekomu od odraslih. Tako boš najbolje pomagal prijatelju, da bo dobil pomoč, ki jo potrebuje.
  • Poišči pomoč zase. Pomagati prijatelju ali prijateljici v stiski je lahko težko. Morda ne najdeš pravih besed. Če ti prijatelj ali prijateljica pove o neki težki izkušnji, je ob tem lahko tudi tebi težko, si v stiski. Včasih boš morda ob tem tudi ti potrebovala podporo in pomoč. Pomembno je, da se obrneš na svoje prijatelje in prijateljice in odrasle, ki jim zaupaš.
  • Stiska je različno globoka in različno dolgo traja. Imej v mislih, da se na težke izkušnje ljudje odzovemo na različne načine in da tudi različno dolgo traja, da stiska mine in se ponovno počutimo bolje. Kljub tvoji podpori in pomoči bo morda tvoj prijatelj še nekaj časa v stiski. To pa še ne pomeni, da tvoja pomoč ni delovala ali da ni bila pomembna. Zapomni si: šteje vsak izraz podpore, sočutja, naklonjenosti.

***

Psihologinja Mateja Štirn je sodelavka ISA instituta.

Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Neon, Reci ne nasilju. Vir: ISA insitutMZ. Vir: ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.