Prijatelj iz Ukrajine

Konec marca smo dobili sošolca iz Ukrajine! Ime mu je Artem, star je 13 let in zdaj živi v Šenčurju.

Ko je psihologinja omenila, da bomo od tam dobili sošolca, sem se takoj razveselil in sem se brez oklevanja javil, da mu pomagam.

Javili so se tudi Manca, Zoja in Jon Aleksander. Razredničarka Ajda Premrl nas je opozorila, da naj ravnamo postopoma in da naj bomo potrpežljivi. Opomnila nas je, da Artem prihaja z vojnega območja in mu največ pomenita mir in varnost.

Ko je v ponedeljek prišel v šolo, sta z njim v razred prišli njegova mati in Urša Tomažič, šolska svetovalna delavka, ki nudi pomoč in oporo priseljenim učencem.

Njegova prva ura je bila ura geografije. Učiteljica ga je presedla k meni. V angleščini me je vprašal, če govorim angleško. Pritrdil sem. Takoj sva se rokovala. Artem pri angleščini izjemno dobro sodeluje, saj dobro govori angleško.

Zaupal mi je, da se je v Ukrajini učil angleško tudi popoldne. Še danes, ko je v Sloveniji, se po Zoomu v popoldanskem času dobiva s svojim ukrajinskim učiteljem angleščine.

Velika večina učiteljic in učiteljev se z njim sporazumeva v angleščini, pripravljajo mu še gradiva v angleščini. Prav tako ima dodatne ure slovenščine, kjer se uči slovensko.

Ugotovil sem, da sploh ni sramežljiv. Velikokrat se pri kosilu usede zraven mene. Pravi, da so sošolci prijazni. Dobro se razume z drugimi učenci, s šestimi razredi je šel celo na geografsko ekskurzijo na Primorsko.  

Artem mi je povedal, da v popoldanskem času rad kuha, speči zna celo kruh, kar se mi je zdelo neverjetno. Rad pomaga na vrtu.

Vesel sem, da sem dobil novega prijatelja.

Vsi mu pomagamo, pravzaprav pa naše pomoči sploh ne potrebuje več, ker nas ali učitelje kar sam kaj vpraša.

Zadnjič se je čisto sam pozanimal, kaj je to tehnični dan.

Alen Radanović, 7. razred, Osnovna šola Šenčur

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.