Prevrednotiti je treba predvsem skupne vrednote

Osnovnošolci, srednješolci, študentje in drugi obiskovalci iz vse Slovenije smo se 21. novembra zbrali v dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru, kjer nas je pričakal lepo pripravljen prostor za osrednji dogodek ob dnevu filozofije.

Letošnja tema je bila prevrednotenje vrednot.

Na privzdignjenem odru so bili štirje stoli in podolgovata miza, na kateri so bila na listih napisana imena treh ljubiteljev modrosti: učitelja filozofije in sociologije z Gimnazije Ilirska Bistrica Gorazda Brneta, izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika z Univerze na Primorskem in doc. dr. Smiljane Gartner z Univerze v Mariboru.

Pomembno vlogo v okviru dogodka smo imeli tudi dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica, saj smo izdelali in predstavili video o tem, kaj si mladi mislimo o vrednotah in ali jih je treba prevrednotiti oziroma ali smo zadovoljni z vrednotami, ki so jih uveljavili naši predniki. 

Prireditev je povezovala ljubiteljska igralka Darja Krkoč, ki je dogodek opisala kot miselni eksperiment in soočenje miselnosti mladih in profesionalnih filozofov.

Sledil je nagovor podžupanje Olge Franca, ki je poudarila, da je v sodobni družbi pomemben »reset trenutek«, ko se za hip ustavimo in svoja prepričanja in odločitve pogledamo s širše perspektive.

Za podžupanjo je prišel na govorniški oder filozof red. prof. dr. Marjan Šimenc s Pedagoške in Filozofske fakultete v Ljubljani. V ospredje je postavil dejstvo, da je filozofija začetek vsega, pramati današnjih modernih znanosti. Zelo dobro je povzel želje mnogih, ki si pogosto želimo, da bi drugi naredili nekaj namesto nas, sami pa nismo pripravljeni storiti ničesar. Na prijeten in slikovit način je povedal, da filozofija ni tak »bav-bav«, kot si mnogi mislijo, saj si filozofska vprašanja zastavlja čisto vsak posameznik v naši družbi, pomembno je namreč, da svoja življenja, ki jih živimo, tudi razumemo.

Pod taktirko Gorazda Brneta so se dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica, Špela Kresevič, Frank in Polona Zadnik iz 3. letnika gimnazijskega programa ter Anže Skok in Marij Ivan Zidarič iz tretjega letnika programa tehnik računalništva, odločili, da bodo naredili video o tem, kaj si srednješolci na Gimnaziji Ilirska Bistrica mislijo o vrednotah.

Dobili smo zanimiv izdelek, ki nas spodbuja k razmisleku.

V videu je predstavljena animacija neuničljivega človeka, ki zadovoljno maha s čarovniško paličico in ima pod seboj ves svet ter misli, da mu je vse podrejeno, narava in z njo vsa živa bitja na tem planetu.

Profesor Grušovnik je kritiziral želje tega človeka, saj meni, da te želje peljejo v propad tako naravo kot človeka. Svoje stališče je podkrepil z zgovorno mislijo: »1000 let smo iskali igračo, ki se je ne bi naveličali. In dobili smo jo – mobilni telefon, ki ga sedaj skušamo omejiti.«

Profesorica Gartnerjeva pa je izpostavila zaskrbljujoče dejstvo, da se mladi ženemo za uspehom in nam tako zmanjkuje časa za razmišljanje o sebi, na ta način pa vrednotenje pomembnih stvari prelagamo na druge. 

Profesor Grušovnik se ukvarja tudi z okoljsko problematiko in etiko živali. Ostro obsoja prekomerno uporabo plastike in zagovarja t. i. globoko ekologijo, ki ima naravo za vredno samo po sebi, neodvisno od tega, ali je koristna za človeka.

Profesor Brne je pri vprašanju o notranji vrednosti narave prevzel vlogo »hudičevega odvetnika«. Zagovarjal je stališče t. i. demokratične ekologije, ki sicer zagovarja spoštovanje narave, ohranja pa instrumentalen odnos do nje. Pri tem pa je navedel argumente proti nekritičnemu idealiziranju narave.

Na vprašanje o tem, kaj si mislijo o sodobni družbi, so imeli vsi trije govorci zelo podobne poglede.

Profesorica Gartnerjeva je v svojem odgovoru postavila provokativno vprašanje, ki bi si ga morali postaviti vsi: »Ali smo se pripravljeni odpovedati »komoditetam«, ki nam jih nudi sodobna družba?«

Profesor Brne je izpostavil podobnosti med gibanji proti podnebnim spremembam, kot sta gibanje Mladi za podnebno pravičnost in gibanje Extinction Rebellion, in hipijevskim gibanjem iz 60-ih let prejšnjega stoletja, ki je s časom sicer izgubilo na moči, nedvomno pa je imelo velik vpliv na današnjo družbo in kulturo, tudi na vrednote, ki jih živimo.

Profesor Grušovnik je zaključil, da so vrednote mladih in starejših generacij podobne, vendar je nujno potrebno, da do nekaterih spremenimo svoj odnos. 

Sledilo je nekaj minut, namenjenih za odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavljali dijaki in drugi obiskovalci. Predvsem nas je zanimalo razmišljanje govorcev o današnji družbi, okolju, o tem, kaj bi lahko nacionalne vlade in kaj globalna skupnost naredili na področju okoljske politike in podobno. 

Gašper Kastelic, tretji letnik, Gimnazija Ilirska Bistrica

Vrednote v današnjem času

Gašper Kastelic je v kratkem pogovoru razkril še svoj pogled na misel o prevrednotenju vrednot, ki je bila osrednja tema letošnjega svetovnega dneva filozofije.

Kaj so vrednote?

Spletni slovar slovenskega knjižnega jezika Fran nam pod geslom vrednota ponudi dokaj kratko razlago pomena te besede: »Čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost /…/«. Kar se mene tiče, je definicija zelo zapletena in niti ne najbolj točna. Zame so vrednote stvari, ki jih v življenju spoštujem in jim dajem posebno vrednost. Verjamem pa, da se vrednote od posameznika do posameznika zelo razlikujejo, kar je tudi prav; so pomemben člen človeške raznolikosti. Mislim pa, da je za obstoj civilizacije nujno potrebno, da se oblikujejo skupne vrednote, ki jih moramo spoštovati in negovati vsi. Ni vse zapisano v ustavah držav, nekatere zakone si moramo postaviti v glavah in jih spoštovati bolj kot tiste zapisane. 

Je v današnjem času sploh možno oblikovati nove skupne vrednote oziroma ohranjati stare?

Mislim, da je to zelo težka naloga za sodobnega človeka, vendar nujna. Ni problem oblikovati novih vrednot in se jih nekaj časa držati, večji problem jih je ohranjati.

Kot je rekel profesor Grušovnik, smo iskali igračo, ki se je ne bi naveličali, dobili smo mobilni telefon, ki ga sedaj skušamo omejiti; mislim, da je z vrednotami zelo podobno.

Postavili bi neko vrednoto, ki bi se je držali določen čas, nato pa bi jo s časom gladko pozabili in spet živeli kot pred tem. Nekatere stare vrednote pa se mi zdijo zelo za časom in v sodobni družbi ne funkcionirajo več.

Mislim, da se nekatere stare vrednote še vedno preveč spoštuje in se jim daje preveč pomembno mesto, četudi so za okolico škodljive in mogoče koristijo samo posamezniku. Zato menim, da je treba za začetek najprej prevrednotiti predvsem skupne vrednote. 

Zakaj si sodeloval na prireditvi in kaj ti je sodelovanje na njej pomenilo?

K sodelovanju nas je spodbudil profesor Brne.

Priznati je treba, da to ni bil edini razlog, da smo se udeležili prireditve.

Zanimalo nas je namreč, kaj imajo povedati filozofi o vrednotah in današnjem času. Sodelovanje na prireditvi mi je pomenilo še eno izkušnjo več, zanimivo pa je bilo tudi slišati mnenje ljudi, ki se strokovno ukvarjajo z različnimi pogledi na svet in današnjo družbo. 

Zakaj je zate pomembna filozofija in zakaj vrednote?

Spremembe se začnejo pri posamezniku. Mislim, da mora najprej vsak pri sebi razčistiti, kaj lahko naredi za boljši svet. Nato naj začne svoje misli še udejanjati. Mislim, da bodo takšni dogodki šele takrat imeli učinek. Seveda je pametno in na nek način tudi nujno slišati nekaj napotkov, kaj lahko spremenimo, vendar mislim, da dokler se bomo pogovarjali o nekih hipotetičnih rešitvah, ne bomo dosegli želenega cilja. 

Zame je filozofija pomembna zato, ker si upa podvomiti v vsako stvar in se nenehno sprašuje. Na ta način vsak dan dobivamo nove odgovore na nova in stara vprašanja ter spreminjamo poglede na svet. Včasih se je koristno vprašati, ali je nekaj res, in ne le slepo verjeti že zdavnaj postavljenim dogmam in domnevam.

Kot sem že prej omenil, zame so vrednote stvari, ki jih v življenju spoštujem in jim dajem posebno vrednost. Mislim, da je to najbolj točen odgovor na vprašanje, zakaj so mi vrednote pomembne.