Veš, kdo je baron Žiga Zois?
Njegova pisalna miza stoji zraven pisalne mize predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Bila sem radovedna, zakaj ima v svoji pisarni mizo nekoga, ki je živel pred več kot 250 leti, rojen je bil namreč leta 1747.
Zois je bil fužinar, danes bi rekli železar. S poslom je postal najbogatejši Slovenec svojega časa. To je bil čas razsvetljenstva, ki ga poznamo kot obdobje, ko smo ljudje ustvarili izjemen napredek na vseh področjih življenja.
Posamezniki, kot je bil Zois, so ta napredek podpirali. Denar so vlagali v umetnost in znanost.
Med drugim je omogočil izhajanje Lublanskih novic, prvega časopisa v slovenskem jeziku.
Ogled njegove mize v predsedniški palači je vodil Aleš Musar, predsedničin soprog.
Zakaj ste se odločili, da njegovo mizo postavite v urad predsednice?
Zoisova pisalna miza in vse, kar je na njej, pripoveduje ogromno zgodb o slovenski preteklosti in o dosežkih naše znanosti in kulture.
Aleš Musar
Zois je tudi ustvaril krožek, v katerem so bili pomembni slovenski razsvetljenci, kot so Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik … Menite, da bi Slovenija brez njega imela tako uspešne razsvetljence?
Ne tako hitro. Kopitar ne bi šel v šolo, Vodnik ne bi mogel izdati časopisa in Linhart bi verjetno težko uprizarjal drame.
V kakšnem stanju je bila miza ob najdbi?
Ves čas je bila v odličnem stanju. Njena lastnica Jana Valenčič jo je posodila uradu.
Podpisana je pogodba. Zraven je podpisan narodni muzej, ki skrbi za mizo.

Na njej so razstavljeni izbrani predmeti. Vsi, razen enega, so povezani z njim in so stari. Aleš Musar mi je v roke položil knjigo, staro 204 leta. Na dobrih dvajsetih straneh je bilo v nemščini popisano Zoisovo življenje.

Ker je bil fužinar, so bili na mizi primerki limonita, pomembne železove rude.
Zbiral je minerale. Eden se imenuje tudi po njem: zoisit, ki je rahlo rožnate barve.
Ko sem v rokah držala primerek fosila amonita, je gospod Musar povedal, da ga je Zois z ekspedicijo našel v dolini Triglavskih jezer: »Pred nami ga je v rokah držal tudi on.«

Na mizi je bil moderni vsiljivec. Na logaritmovniku, knjigi logaritmov, ki jo je napisal Jurij Vega, v času, ko je živel Zois, je ležalo žepno računalo ali kalkulator.
»Vegove logaritemske tablice so uporabljali po vsem svetu. Ustvaril jih je Slovenec. Tudi prvo žepno računalo je izumil Slovenec, France Rode.«
Obisk se je končal z uganko. Ali najdemo skrivni predal?
Pokazati nam ga je moral gospod Musar. V njem je bilo presenečenje, čokoladni bomboni.

Zois je skrivališče najbrž uporabljal za dokumente o svojih posestih in plemiškem naslovu. »Morali so biti na varnem pred ognjem in tatovi.«
Po njegovi smrti je posel pešal in dediči so začeli prodajati premoženje.
Ko se selimo, prodamo tudi svoje pohištvo. Tako je bilo tudi nekoč.
Aleš Musar
Pohištvo je takrat kupila ljubljanska družina Naglas, ki je imela tovarno s pohištvom.
Še sreča.
