Časoris
Pisalna miza barona Žige Zoisa, ki je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi zato, da bi odkrili cenjeno železovo rudo. Foto: Kaja Prelogar
Pisalna miza barona Žige Zoisa, ki je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi zato, da bi odkrili cenjeno železovo rudo. Foto: Kaja Prelogar

Predsednica republike si deli pisarno z Zoisovo pisalno mizo

Veš, kdo je baron Žiga Zois

Njegova pisalna miza stoji zraven pisalne mize predsednice republike Nataše Pirc Musar

Bila sem radovedna, zakaj ima v svoji pisarni mizo nekoga, ki je živel pred več kot 250 leti, rojen je bil namreč leta 1747.

Zois je bil fužinar, danes bi rekli železar. S poslom je postal najbogatejši Slovenec svojega časa. To je bil čas razsvetljenstva, ki ga poznamo kot obdobje, ko smo ljudje ustvarili izjemen napredek na vseh področjih življenja. 

Med drugim je omogočil izhajanje Lublanskih novic, prvega časopisa v slovenskem jeziku.

Ogled njegove mize v predsedniški palači je vodil Aleš Musar, predsedničin soprog. 

Zakaj ste se odločili, da njegovo mizo postavite v urad predsednice? 

Zois je tudi ustvaril krožek, v katerem so bili pomembni slovenski razsvetljenci, kot so Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik … Menite, da bi Slovenija brez njega imela tako uspešne razsvetljence?

Ne tako hitro. Kopitar ne bi šel v šolo, Vodnik ne bi mogel izdati časopisa in Linhart bi verjetno težko uprizarjal drame.

V kakšnem stanju je bila miza ob najdbi?

Ves čas je bila v odličnem stanju. Njena lastnica Jana Valenčič jo je posodila uradu.

Podpisana je pogodba. Zraven je podpisan narodni muzej, ki skrbi za mizo.

Med predstavitvijo Zoisove pisalne mize nas je s prihodom presenetila predsednica repulike Nataša Pirc Musar in privolila v fotografiranje. Ob njej stojijo mlade novinarke z Osnovne šole Gabrovka - Dole, učiteljica Vesna Kores (desno) in mentorica Časorisovih mladih novinarjev Saša Petejan (levo). Vir: arhiv OŠ Gabrovka - Dole
Med predstavitvijo pisalne mize nas je s prihodom presenetila predsednica republike Nataša Pirc Musar in privolila v fotografiranje. Ob njej stojijo mlade novinarke z Osnovne šole Gabrovka – Dole, učiteljica Vesna Kores (desno) in mentorica Časorisovih mladih novinarjev Saša Petejan (levo). Vir: OŠ Gabrovka – Dole

Na njej so razstavljeni izbrani predmeti. Vsi, razen enega, so povezani z njim in so stari. Aleš Musar mi je v roke položil knjigo, staro 204 leta. Na dobrih dvajsetih straneh je bilo v nemščini popisano Zoisovo življenje. 

Časorisovi mladi novinarji. Ilustracija: Nina Semolič

Ker je bil fužinar, so bili na mizi primerki limonita, pomembne železove rude.

Zbiral je minerale. Eden se imenuje tudi po njem: zoisit, ki je rahlo rožnate barve. 

Ko sem v rokah držala primerek fosila amonita, je gospod Musar povedal, da ga je Zois z ekspedicijo našel v dolini Triglavskih jezer: »Pred nami ga je v rokah držal tudi on.« 

Ob Larisi, Časorisovi mladi novinarki, stoji Aleš Musar, ki drži modernega vsiljivca, razstavljenega  na Zoisovi pisalni mizi kot opomnik na izjemne Slovence in njihov prispevek k znanosti. Foto: Kaja Prelogar
Ob Larisi, Časorisovi mladi novinarki, stoji Aleš Musar, ki v rokah drži modernega vsiljivca, kot opomnik na izjemne Slovence in njihov prispevek k znanosti. Foto: Kaja Prelogar

Na mizi je bil moderni vsiljivec. Na logaritmovniku, knjigi logaritmov, ki jo je napisal Jurij Vega, v času, ko je živel Zois, je ležalo žepno računalo ali kalkulator.

»Vegove logaritemske tablice so uporabljali po vsem svetu. Ustvaril jih je Slovenec. Tudi prvo žepno računalo je izumil Slovenec, France Rode.« 

Pokazati nam ga je moral gospod Musar. V njem je bilo presenečenje, čokoladni bomboni.

Aleš Musar razkriva dostop do skrivnega predala v Zoisovi pisalni mizi. Foto: Kaja Prelogar
Aleš Musar razkriva dostop do skrivnega predala. Foto: Kaja Prelogar

Zois je skrivališče najbrž uporabljal za dokumente o svojih posestih in plemiškem naslovu. »Morali so biti na varnem pred ognjem in tatovi.«

Po njegovi smrti je posel pešal in dediči so začeli prodajati premoženje.

Pohištvo je takrat kupila ljubljanska družina Naglas, ki je imela tovarno s pohištvom. 

Še sreča.

Podprite Časoris ozka pasica Časko

Larisa

Rozman je članica ekipe Časorisovih mladih novinarjev. Zanimata jo zgodovina in umetnost. Obožuje vse, kar je povezano s k-popom, japonskimi risankami, animeji, Korejo in Azijo. V prostem času rada pleše in bere.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.