ZalaNovoletna praznovanja so se v mnogih državah že pred tednom dni zaključila.
A v krajih, kjer še vedno uporabljajo julijanski koledar, namesto bolj razširjenega gregorijanskega, so se komaj začela.
V pravoslavnih regijah, kot je Srbija, ljudje še vedno sledijo starejšemu julijanskemu koledarju.
To pomeni, da se božič ne praznuje 25. decembra, ampak šele 7. januarja. Prav tako se novo leto praznuje 13 dni po našem, torej 14. januarja.
Zato je v srbski prestolnici Beograd še vedno čutiti praznično vzdušje.
Okrasitve, ki osvetljujejo vsak krožni promet, vsak semafor in tudi ulice, se tu običajno postavijo že novembra. Praznične luči zasvetijo prvega decembra.
Priljubljene ulice, kot je znana nakupovalna ulica Knez Mihailova, so od začetka do konca polne trubačev in uličnih plesalcev, oblečenih v Božičkove kostume, ki ustvarjajo prijetno vzdušje.
Beograd je tudi brez snega izjemno priljubljena destinacija med božičnimi počitnicami.
Pravoslavni verniki zelo spoštujejo običaje, povezane z božičem.
Šest tednov pred božičnim večerom se začne strogi post. Na božični oz. badnji večer pa se postreže s tradicionalno večerjo, na kateri ne smejo manjkati riba, domač kruh in pasulj.
Badnjak, šopek hrastovih vej, je prav tako pomemben del običajev.
Simbolično se ga na badnji večer zažge. S tem se praznuje Jezusa in ogenj, s katerim so pastirji greli njega in njegovo mamo Marijo.
7. januarja ob polnoči je bilo slišati tudi ognjemete.
Srbi letos očitno niso varčevali z njimi.
Že ob dobrodošlici leta 2024 (po gregorijanskem koledarju) je bil prirejen velik ognjemet, pri katerem smo mnogi ostali brez besed.
Tudi sam božični dan je poln običajev.
Česnica je poseben kruh, ki se ga pripravi za božič.
Posebnost česnice je, da se ne razreže, ampak se lomi. V njej je skrit tudi kovanček. Tisti, ki ga dobi v svojem kosu, naj bi imel po verovanju to leto mnogo sreče.
Veliko sreče pa vam želim tudi jaz!
Časoris
Nina
Sandra
