Pravoslavni božič v Zalinih očeh

V Sloveniji smo na božič že skoraj pozabili, v Srbiji pa se nanj šele pripravljajo.

Kako poteka praznovanje pravoslavnega božiča v tej državi, je opisala petošolka Zala Anžin, ki v Beogradu živi že drugo leto in obiskuje tamkajšnjo nemško šolo.

V pričakovanju badnjega večera

V večini evropskih držav se 6. januarja, ko godujejo sveti trije kralji Gašper, Miha in Boltežar, končata božični in tudi novoletni čas.

Takšna je katoliška tradicija.

V Srbiji in tudi v Rusiji pa se praznovanje božiča šele začenja.

Vera v teh državah je namreč pravoslavna.

Pravoslavci prav tako verjamejo v istega boga kot katoličani.

Največja razlika med njimi pa je, da pravoslavna cerkev ne prizna papeža kot svojega vrhovnega poglavarja.

Nekatere pravoslavne države (na primer Grčija, Romunija in Bolgarija) slavijo verske praznike po gregorijanskem koledarju, ko je božič 25. decembra. Rusija in Srbija pa se ravnata po julijanskem koledarju.

Po julijanskem koledarju je božič 7. januarja. V Srbiji se priprave na božič začnejo že dan prej, na tako imenovani badnji dan.

»Badnji« izhaja iz besede bedeti, saj se je na dan pred Božičem bedelo in čakalo na rojstvo Jezusa.

Badnji dan je povezan z različnimi običaji, najbolj razširjen in znan pa je zagotovo šopek iz slame in hrastovih vej.

Šopek se imenuje badnjak in ga po tradiciji zažgejo na badnji večer.

Tudi badnja večerja ima svoje zapovedi. Okoli mize, polne dobrot, se zberejo vsa družina in sorodniki. Tradicionalne jedi so riba, bakalar, grahova solata, krompir in kislo zelje, pasulj in sarme, polnjene z rižem. Jedi iz mesa, mleko, mlečni izdelki in jajca pa so prepovedani.

Ob polnoči gredo v cerkev, zjutraj pa gospodinja speče poseben kruh, v katerega je prej zamesila kovanec.

Tisti, ki ga dobi, ga spremlja sreča skozi celo leto.

Po končanem božičnem slavju pa se že začenjajo priprave na novo leto, ki ga bodo pravoslavci dočakali 14. Januarja.

Zala Anžin, 5. razred, Nemška šola Beograd.