ZalaV Srbiji je danes božično razpoloženje.
Srbi so namreč pravoslavci in kot v ostalih pravoslavnih državah se glede verskih praznikov ravnajo po julijanskem koledarju. Zato je božič šele jutri, 7. januarja.
Tudi tu je to ne samo verski, ampak tudi družinski praznik. Letos se bo zaradi korone pri marsikateri družini verjetno slavil v zares najožjem krogu bližnjih.
Dan pred božičem se imenuje badnji dan. Na ta dan se družina pripravlja na večerno slavje – badnji večer. Je tudi zadnji dan šesttedenskega posta, med katerim se ne sme jesti mleka, mlečnih izdelkov, jajc in mesa.
Najpomembnejši na badnji večer je badnjak. Badnjak je šopek iz hrastovih vej. Pred večerjo, ki je še vedno postna, na praznično pogrnjeni mizi pa so riba, pasulj, zelje, med in suho sadje, se badnjak zažge v ognjišču.
Po tradiciji se s tem slavi rojstvo Jezusa in ognja, s katerim so pastirji greli Jezusa in njegovo mamo Marijo.
V Beogradu ta običaj poteka pred malo cerkvijo nasproti hrama svetega Save.
Čeprav mi je sežiganje badnjaka zelo všeč, saj je zares nekaj posebnega, pa letos zaradi epidemije raje ostajam doma.
Jutri pa je pravoslavni božič. Po tradiciji se ta dan začne bolj zgodaj. Gospodinja hiše namreč pripravi tako imenovano česnico. Česnica je kolač, v katerega se umesi kovanec, dren in trska.
Ti predmeti imajo simbolni pomen in članom družine napovedujejo, kakšno bo prihodnje leto. Česnica se ne reže, temveč lomi. Družinski člani si sami odlomijo svoj kos. Kovanec predstavlja denar, dren pomeni zdravje, kdor pa dobi kos kolača s trsko, naj bi skrbel oziroma bil zadolžen za hišo.
Sicer ima vsaka družina pri peki tega božičnega kolača svojo tradicijo, a ti trije predmeti ne smejo manjkati.
Na božični dan pa bom prijateljicam voščila s »hristos se rodi«, one pa mi bodo odgovorile z »vaistinu se rodi«.
A prazničnega vzdušja še ne bo konec. Čez teden dni nas čaka še skok v novo leto, ki se za pravoslavce začne 14. januarja.
Časoris
Sandra
