RokNaslednji teden imam sedem ocenjevanj in ne zmorem več.
Staršem se ne morem zaupati, ker mi bodo samo rekli, da so sami doživljali enako, in če so lahko vsi do sedaj to naredili, zmorem tudi jaz.
Učiteljev prav tako ne briga. Zanima jih samo, kdaj bom pridobil zadnje ocene. In poleg vsega me v šoli zafrkavajo, ker nisem tak, kot ostali.
Takšne in podobne situacije občutijo in opisujejo številni šolarji.
Pomembno je, kako se z njimi soočimo, saj se lahko prevesijo v kaj hujšega od slabe volje.
Podobno je doživljalo dekle z ene izmed istrskih osnovnih šol in pri tem celo razmišljalo, ali je sploh še smiselno živeti.
K sreči sta z očetom poiskala pomoč v Svetovalnem centru Istre.
Njen primer je spodbudil začetek programa psihološke podpore, ki so ga poimenovali Posvetovalnica.
Program so lani izvedli kot pilotni projekt na OŠ Oskarja Kovačiča Škofije. Na drugih šolah ga prvič izvajajo letos.
Na OŠ Ankaran je Posvetovalnica vsako sredo. Kdor jo želi obiskati, se mora prijaviti pri vratarju.
Za obisk ne izve nihče, razen psihologinje in svetovalne delavke.
Vse, o čemer se v Posvetovalnici pogovarjaš s psihologinjo, ostane zaupno. Ni se ti treba bati, da bodo tvoja čustva ali skrivnosti prišli do sošolcev, staršev ali učiteljev.
Za pogovor imaš na voljo 45 minut. Pogovarjaš se lahko o čemer koli.
Po koncu na list papirja napišeš, narišeš ali kako drugače izraziš svoja čustva pred pogovorom in po njem.
Noben problem ni premajhen, zato naj se otroci ne bojijo priti na pogovor.
Marija Tankosić, psihologinja
V Istri so Posvetovalnico vzpostavili na osmih osnovnih šolah; financirajo jih koprska, ankaranska in izolska občina.
Učencem 7., 8. in 9. razreda v njej nudijo prostor, kjer se lahko s psihologom, ki vsak teden obišče šolo, odkrito pogovarjajo o čustvih in težavah.
Otroci največ govorijo o težavah doma, o medvrstniškem nasilju in odraščanju.
Vesna Starman, direktorica Svetovalnega centra Istra
Včasih psihologi med pogovorom zaznajo hude probleme in morajo posredovati.
Tako je bilo v primeru še ene deklice.
Psihologinja je v njeni družini zaznala nasilje in s pomočjo centra za socialno delo ukrepala.
Pogovor je zaupen, vendar mora v primerih hudega nasilja psihologinja zaščititi otroka.
Deklico so premestili v krizni dom.
Želel bi, da imajo vsi moji sovrstniki enako pomoč. Zato predlagam, da naša država nameni nekaj dodatnega denarja duševnemu zdravju mladostnikov.
Časoris
Maja
