Na naši šoli smo imeli v Tednu otroka različne dejavnosti, ki smo jih organizirali učenci.
Za vsemi dejavnostmi je stala delovna skupina, v kateri nas je bilo deset. Teden otroka smo pripravljali približno en mesec.
Na začetku tedna smo imeli šolski radio, na katerem smo učence ozavestili, kako pomemben je ta teden.
Povedali smo jim še, zakaj je pomembna modra barva in kako vpliva na naša čustva in mišljenje.
Tudi letos smo organizirali medrazredna tekmovanja v mešanih ekipah.
Delovna skupina za devete razrede je pripravila prvo igro. Igrali so Lama challenge, v katerem so morali opraviti različne izzive, med tem pa so morali na glavi nositi lamo.
Cilj je bil, da jim ne pade z nje. Ta igra je bila prava polomija, saj nihče od devetošolcev ni želel sodelovati.

Sedmi razredi so morali v koš za smeti spraviti čim več papirnatih letal. Ker nobeno od njih ni pristalo v smeteh, smo učencem dovolili, da jih zmečkajo v kepice in jih poskušajo poslati v koš.
Osmi razredi so igrali besedno igro, v kateri so morali na izžrebano črko povedati slovensko besedo.
Zadnji dan pa smo vsi prišli v šolo v modrih majicah, saj smo šola z modro streho in razgledom na morje.
Isti dan so šestošolci igrali krokodilčke, kjer so morali iz ene strani prostora priti na drugo, ne da bi jih krokodilček, ki je bil na sredini, ujel.
Ves teden je potekalo glasovanje za šolsko pesem leta.
Izglasovali smo Bye bye bye od skupine *NSYNC.
Za dobro organiziranost smo skrbeli tako, da se je delovna skupina srečevala enkrat na teden in še po pouku.
Bilo nas je dovolj, da so ideje za igre kar hitro prišle na plano.
Z večino iger se je strinjala cela delovna skupina, zato ni bilo težko narediti programa. Pri njem smo morali upoštevati odsotnost različnih razredov.

Vse dni v Tednu otroka so učenci delovne skupine v parih hodili v mlajše razrede ter jim popestrili podaljšano bivanje.
Za veliko učencev delovne skupine je bilo najlepše, da smo imeli zaradi organizacije in priprave iger opravičeno drugo uro pouka ter da so šli v podaljšano bivanje k mlajšim razredom.
Pisanje besedila za radio mi je bilo težko.
Še težje mi je bilo, da nisem prišla na vrsto za obisk otrok v podaljšanem bivanju. Čeprav sem si želela popoldan popestriti bratcu in sestrici, ki sta v četrtem razredu.
Kot predsednici šolskega parlamenta se mi je Teden otroka zdel izjemno naporen in stresen. Skrbelo me je, da ne bi šlo vse po načrtih.
Na koncu je bil teden vreden truda, saj smo se zabavali ob pripravljanju iger.
Čeprav kdaj ni šlo vse po načrtih, smo veseli, da nam je na šoli tudi letos uspelo učencem popestriti teden, ki je namenjen prav nam, otrokom.
Katja Kraševec, 9. razred, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
