Časoris
Ugotavljali smo, kako bi zmanjšali količino odpadkov na okolju prijazen ter poceni način. Osredotočili smo se predvsem na to, kar lahko naredi vsak posameznik, in s skupnimi močmi prišli do sklepa, da bi potrošniki morali bolj preudarno kupovati in uporabljati kakovostnejše izdelke, ki se ne obrabijo oz. pokvarijo takoj. Vir: Pexels
Ugotavljali smo, kako bi zmanjšali količino odpadkov na okolju prijazen ter poceni način. Osredotočili smo se predvsem na to, kar lahko naredi vsak posameznik, in s skupnimi močmi prišli do sklepa, da bi potrošniki morali bolj preudarno kupovati in uporabljati kakovostnejše izdelke, ki se ne obrabijo oz. pokvarijo takoj. Vir: Pexels

Ponovna uporaba, da zdrava bo narava

V začetku decembra smo se dijaki Šolskega centra Ptuj, Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, ki smo sodelovali v projektu Mladi Klimaton, udeležili osemurnega dogodka, ki je potekal prek aplikacije Zoom.

Našo skupino smo sestavljali: Nejc Pevec, Tim Draškovič, Vito Patekar, Alen Adrian Plošinjak, Eva Domajko in Tia Ozmec. Na izbiro smo imeli dva možna izziva.

Prvi izziv je zasnovalo podjetje Knauf Insulation iz Škofje Loke. Njihov izziv se je glasil: »Kako preprečiti pticam kljuvanje kamene volne na način, da ne bi škodovali naravi?«

Naša skupina se je odločila za drug izziv, ki si ga je zamislilo Javno podjetje Komunala Škofja Loka. Šlo je za izziv: »Kako zmanjšati količine odpadkov v občini Škofja Loka?«

Za ta izziv smo se odločili, ker mislimo, da imamo o njem več predznanja in bomo lažje prišli do rešitev. Začeli smo tako, da smo si med sabo razdelili vloge. Potem smo analizirali sam problem Komunale Škofja Loka, ki ima težave, da se ji iz leta v leto viša količina ostalih odpadkov.

Odlaganje odpadkov. Vir: Pexels
Odlaganje odpadkov. Vir: Pexels

Ti odpadki gredo potem v predelavo, in za to porabijo veliko denarja. Ugotavljali smo, kako bi zmanjšali količino odpadkov na okolju prijazen ter poceni način.

Osredotočili smo se predvsem na to, kar lahko naredi vsak posameznik, in s skupnimi močmi prišli do sklepa, da bi potrošniki morali bolj preudarno kupovati in uporabljati kakovostnejše izdelke, ki se ne obrabijo oz. pokvarijo takoj.

Poskušali bi tudi popraviti izdelke, kolikor in dokler jih lahko. Veliko predmetov lahko tudi ponovno uporabimo in tako precej zmanjšamo količine odpadkov. Nakupovati bi morali pri sosednjih kmetih in s svojimi posodami. Npr. da hodimo h kmetu s kanglico po mleko, hrano kupujemo na tržnici in pri lokalnih prodajalcih. Trudili bi se kupovati karseda največ sezonske zelenjave in sadja.

Tržnica. Vir: Pexels
Vir: Pexels

Nakupovali bi s svojo embalažo, kjer je to mogoče, npr. čistila, detergente, mehčalce v trgovinah z rinfuzno prodajo … Kupovali izdelke z embalažo, ki se da bolje reciklirati, npr. namesto plastenk pločevinke, steklene flaške, in izdelke z manj embalaže.

Potem smo ugotavljali, kakšne posledice za okolje in ljudi ima neozaveščenost ljudi o ločevanju odpadkov. Naš predlog je bil, da bi otroke ozaveščali o pomembnosti ločevanja že v vrtcih, osnovnih šolah, pa tudi odrasle ljudi, ki se tega ne zavedajo.

Predlog skupine je bil, da bi prebivalcem omogočili poceni nakup košev za smeti, ki bi imeli ločene predale za posamezne odpadke. Tako bi bili odpadki boljše ločeni.

Ločevanje odpadkov. Vir: Pexels
Ločevanje odpadkov. Vir: Pexels

Glavne posledice na okolje pa so: izcedne vode iz odlagališč odpadkov, ki posledično onesnažujejo podtalnico. Povsod še vedno lahko najdemo tudi veliko »divjih« nelegalnih odlagališč odpadkov, ki škodijo okolju in pokvarijo videz pokrajine.

V okolje pridejo velike količine mikroplastike, ki jo npr. ribe pojedo brez vednosti, nato ribo pojemo ljudje in mikroplastiko vnesemo v svoje telo. Če kurimo odpadke, se pri tem sprošča velika količina toplogrednih plinov, ki so glavni krivci za podnebne spremembe in segrevanje ozračja.

Odpadki pa imajo negativen vpliv tudi na ljudi, ki živijo blizu odlagališč, saj veter nosi smrdljive vonjave daleč naokoli in se s tem slabša kakovost zraka.

V nadaljevanju pa smo morali sprejeti rešitev. Glede na to, da so nam v podjetju dali vedeti, da veliko delajo na ozaveščanju prebivalcev glede ločevanja odpadkov, smo prišli do sklepa, da bi bilo najbolje postaviti center ponovne uporabe, kjer bi se uporabni odpadki dali v prodajo.

V teh centrih bi zaposlili brezposelne ljudi in ljudi, ki so prejemniki socialne pomoči. Na ta način bi se zmanjšala količina odpadkov, izdelkom bi podaljšali življenjsko dobo in s prodajo zaslužili nekaj denarja, ki bi ga namenili plačam zaposlenih.

Naš moto se glasi: »Ponovna uporaba, da zdrava bo narava.« Našo idejo smo predstavili ostalim udeležencem in komisiji. Podjetje je bilo nad našo idejo navdušeno, mi pa zadovoljni, da smo lahko pomagali.

Nejc Pevec in ekipa Šolskega Centra Ptuj, Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Sunny
26°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa