»Pomembne so informacije, ne pa to, kar si misliš o njih,« je pred leti izjavila ruska novinarka Ana Politkovska.
Informacije so pomembne, sploh v času novega koronavirusa, ampak tudi to, kar si mislimo o njih, je pomembno.
Informacije so v času novega koronavirusa pomembne, ker je ta nekaj novega. Nanj nismo bili pripravljeni, virusa ne poznamo. Nikoli – vsaj ne v zgodovinskem spominu odraslih, ki danes še živijo – se ni zgodilo nič podobnega.

Odrasli vsak dan dobijo kup informacij: spremljajo televizijska poročila, poslušajo radio, na spletu izvedo, koliko je obolelih in koliko mrtvih.
Kaj pa mi, otroci?
Večina nas ne razume vsega, kar govorijo tisti, ki poročajo o tem.
Odgovor je Izodrom.
Izodrom je na sporedu vsak delovni dan. Vodita ga simpatična voditelja Nik Škrlec in Nika Rozman, ki se pogovarjata z učitelji in znanimi osebnostmi po Skypu. Del Izodroma je Infodrom, kjer dobimo največ informacij.
Kar pa je najpomembnejše, v Infodromu vse prikažejo in razložijo, tako da razumemo, za kaj gre. Mladi lahko pošiljamo tudi vprašanja in nato novinarji raziščejo, kar nas zanima.
Po mojem mnenju je pomembno tudi to, kar si mislimo o informacijah, ker niso vedno vse realne in resnične.
Recimo, Izodrom je preverjena oddaja in v njej predstavljajo resnične informacije. Na marsikaterem radiu ali v marsikaterem članku na spletu pa poročajo o neresničnih informacijah, ki so napihnjene. Problem je, da večina ljudi, sploh otrok, ki še nimajo toliko izkušenj, naseda vsem tem podatkom.
Prav je, da razmislimo o tem, kar slišimo in preberemo, in da preverimo podatke tudi v katerem drugem viru informacij.
Informacije so torej pomembne. Prav je, da smo ozaveščeni, da vemo, kaj se vsak dan dogaja po svetu. Pomembno je tudi, da imamo »mejo« in da ne verjamemo vsemu, kar slišimo.
Menim, da preveč informacij škodi. Če jih slišimo preveč, postajamo obsedeni z njimi. Informacije niso vedno lepe, so tudi grozne, in zaradi njih postajamo panični in zaskrbljeni.
Dobro je, da jim verjamemo v zdravi meri in da ne zganjamo nepotrebne panike.
Nuša Bohak, 6. a, OŠ Polzela
***
Prispevek smo objavili v okviru projekta »Iskanje resnice v svetu lažnih novic«, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru aktivnosti namenjenih krepitvi medijske pismenosti.
