Časoris
62. pohod Pot ob žici. Foto: Damjan Končar/Pot ob žici
62. pohod Pot ob žici. Foto: Damjan Končar/Pot ob žici

Pohod ob žici, spomin na pogum

Včeraj so se na 62. pohod odpravili otroci iz vrtcev, danes dopoldne bi se morali na Pot ob žici odpraviti številni šolarji.

A temni oblaki na nebu so marsikoga od tega odvrnili.

Med pogumnejšimi so bili učenci OŠ Hinka Smrekarja. Na pot so se podali kljub grozečim oblakom.

Med potjo jih je ujel dež, a jih ni prav nič zmotil.

Ko so se vrnili v šolo, so se preoblekli, ker pa se je pohod končal prej, kot so načrtovali, so si preostanek šolskega dneva krajšali z gledanjem filma Sreča na vrvici.

Dan pohoda pa ni le dan brez pouka.

Zakaj je ohranjanje te tradicije pomembno, je opisala osmošolka Kaja Trontelj iz OŠ Franceta Bevka.

Pot ob žici – pot spominov in tovarištva

Pot ob žici ali pot spominov in tovarištva je povojni spomenik na čase, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico.

To je 32,5 km dolga nezahtevna pot okoli Ljubljane, ki vsako leto spomladi privabi več kot 30.000 udeležencev, od predšolskih otrok pa vse do starejših in izkušenih pohodnikov.

Zlasti učenci se pomena pohoda okoli Ljubljane pogosto ne zavedamo dovolj.

Pot je speljana po nekdanjem ozemlju bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno ločila mesto Ljubljana od preostale domovine.

Ker je bilo takrat malo mest popolnoma okupiranih, ima okupacija Ljubljane pomembno mesto v zgodovini.

Ljubljano je italijanska vojska za več kot tri leta ogradila z žico. Ta je kasneje postala simbol kljubovanja okupatorju, saj so partizani in ostali prebivalci žico prehajali po skrivnih prehodih.

Tudi na naši šoli se učenci od 1. do 9. razreda vsako leto na začetku maja odpravimo na pot ob žici, le da s potjo začnemo na različnih lokacijah.

Naš namen je, da v devetih letih prehodimo celotno pot.

Kljub pomembnosti tega dogodka se veliko mojih sošolcev ne zaveda dovolj, česa se na ta dan spominjamo, kaj obeležujemo, med sabo pa se tudi ne pogovarjamo o pomenu poti ob žici.

Nam ta dan pomeni predvsem možnost za pogovor in druženje s prijatelji, pohoda pa se veselimo tudi, ker takrat ni pouka.

Morali bi se večkrat spomniti na žico, ki je omejevala Ljubljano in preprečevala ljudem, da bi živeli svobodno življenje, kakršnega živimo danes.

Morali bi se spomniti na ljudi, ki niso želeli živeti za žico v stalnem strahu pred okupatorji, na ljudi, ki so se odločili, da se bodo na lasten način uprli in s tem ustvarili simbol upora in kljubovanja.

To je resnični pomen poti ob žici: da ne bi nikoli pozabili njihovega življenja v nesvobodi, v strahu, tako kot tudi ne njihove kljubovalnosti in poguma.

Pot ob žici je torej mnogo več kot samo pohod. Je čas, ko se spomnimo na okupacijo Ljubljane in na upor ljudi, ki so želeli živeti svoje življenje brez žic, ki bi jim omejevale svobodo.

Kaja Trontelj, 8. b, OŠ Franceta Bevka, Ljubljana

Vrtičkarji so imeli srečo z vremenom. Foto: Damjan Končar/Pot ob žici
Vrtičkarji so imeli srečo z vremenom. Foto: Damjan Končar/Pot ob žici

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.