Pogosto pozabljaš šolske copate?

Na naši šoli vsak dan kdo pozabi copate. A to ni nič hudega.

Tudi me jih kdaj pozabimo. Ko se to zgodi, nas ni strah, da bomo kaznovane, saj si jih lahko sposodimo v šoli.

Ko si jih sposodi, si tajnica zapiše njegovo ime.

To ni nič groznega, vendar kdaj občutim sram.

Blažka, 5. razred

Škatla se hitro prazni in do začetka pouka je pogosto že prazna.

Morda prihajamo učenci v šolo brez copatov zato, ker je škatla za izposojo na voljo že dolgo. Za nas je nekaj običajnega.

Poleg tega, da jih pozabimo doma, jih pogosto pozabimo v šoli.

Snažilke ob prireditvah ali posebnih dogodkih na šoli pospravijo pozabljene copate v modro vrečo, ki je večinoma polna.

Sprehodile smo se med učenci in povprašale, kaj menijo o tem.

Šestošolka Sofija, petošolka Larisa, sedmošolka Kim in petošolec Žak Janez so jih že kdaj pozabili bodisi doma bodisi v šoli.

Vsi menijo, da je ravnateljici Jasmini Hidek žal, da nam je omogočila izposojo, saj imamo učenci s tem priložnost biti neodgovorni.

Odločitve, da si otroci copate sposojajo v šoli, ne obžalujem. Večkrat jim pridejo prav tudi za uro športa. Včasih so bili pozabljivi učenci pri pouku v nogavicah. To smo odpravili, kar je z vidika zdravja izjemno pomembno.

Jasmina Hidek

Šola del copatov za izposojo kupi.

V škatli za izposojo so prav tako copati, ki ostanejo brez lastnikov in jih naberejo snažilke. Te najprej operejo, nato jih dajo v ponovno uporabo.

Želim si le, da bi učenci pridobili občutek odgovornosti, da izposojeno vrnejo in so hvaležni za ponujeno možnost.

Jasmina Hidek

Za pozabljivost nismo kaznovani, se pa učimo, da se čut za odgovornost začne z malenkostmi.

Zavedamo se, da izposoja ni nekaj samoumevnega. Tudi zato se počutimo posebno.

Blažka Jančar, Zala Klemenčič in Ida Stropnik, 5. razred, Osnovna šola Brusnice

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.