Svet je raznolik. Tudi v tem, na kakšen način ga dojemamo. Lahko bi celo rekli, da je predstav o svetu toliko, kolikor je ljudi. To, kako si svet predstavljamo in kako te predstave interpretiramo, ni pogojeno samo z vzgojo in izobraževalnim sistemom, pač pa tudi z družbenimi normami in vrednotami dela sveta, v katerem smo se rodili.
Nekatere predstave so izjemno omejene in ozke, druge spet široke, informirane, večplastne. Ene so utvara in plod predsodkov in stereotipov, druge utopija, tretje spet bližje resničnosti.
Prav tako se je treba zavedati širše slike, ozadja, konteksta in dejstva, da morda vidimo le del te slike in da bomo šele z več delčki takšnih slik prišli do celote. Nazadnje pa je treba doumeti še to, da je povsem nekaj drugega tudi naša interpretacija tega, kar gledamo, vidimo, slišimo.
Da bo lažje, si poglejmo nekaj slikovnih primerov.
Predstavljajte si, da je pred vami steklena posoda, v kateri je polno raznovrstnega sadja. Poleg vas gleda to posodo s sadjem še nekaj ljudi, ki pa stojijo vsak na svojem koncu sobe. Vsak od vas bo v posodi videl drugo sadje, odvisno od zornega kota, s katerega bo gledal na posodo.
Vi, na primer, vidite grozdje in hruške. Drugi bo videl banane in jabolka. Tretji, ki bi morda posodo gledal od spodaj navzgor, bi videl celo pomaranče na dnu posode. Vsak bi torej opisal drugačno sadje. In vsak od vas bi imel prav.
Vse opisano sadje namreč tudi v resnici je v posodi. Težava bi nastopila, če se pri opisih sadja ne bi strinjali z vašimi sosedi, ker bi bili tako prepričani v svoj prav in svoj pogled, da so v posodi samo grozdje in hruške in čisto nič drugega.
Podoben primer je naslednja slika. Na eni steni bi nekdo videl pravokotnik, na drugi steni pa bi nekdo drug gledal krog. Oboje je pravilno: res je, da je na steni pravokotnik, in res je, da je na drugi steni krog, resnica pa je predmet v sredini – namreč valj. Če gledamo samo prizor na steni, vidimo le delček te resničnosti.
Drugačen zorni kot (perspektiva) pomeni tudi drugačno interpretacijo (percepcijo).
To morda še bolje razloži malce bolj »zemeljski« primer spodnje slike. Ob prvi sliki bi večina reagirala »na prvo žogo« in se zgrozila ob neotesani kretnji angleškega prestolonaslednika. Hkrati bi takoj začeli razmišljati o tem, komu neki je pokazal sredinca. Morda nadležnim novinarjem in fotografom?
Kako hitro se zgodi krivica, nam pokaže druga slika, ki z drugačne perspektive pokaže resnično kretnjo.
Examples Of Times Journalists Manipulated The Truth (A Very Short Thread)
1. Kate and Prince William’s third baby
One photographer captured what seemed to be a middle finger from William – but in reality, he was only signing ‘three’ saying their 3rd child pic.twitter.com/wGOiWjGSZQ
— • General Zee 🎭 • (@heisTactic) December 16, 2020
Zavedati se je torej treba, da stvari niso vedno takšne, kot se zdijo ali kot smo jih naučeni videti. Za soočanje z različnimi interpretacijami, ki obstajajo na tem svetu, se moramo marsikdaj »odučiti« že naučenega. Naš pogled na svet je namreč pogosto privzgojen, družbeno sprogramiran in predvidljiv.
Poglejmo si denimo, kako bi opisali spodnjo sliko.
Drznili bi si trditi, da bi večina v našem delu sveta sliko opisala nekako takole: »Divjad prečka cesto.«
Kaj pa, če bi na sliko pogledali z neantropocentričnega vidika? Potem bi se opis slike glasil takole: »Divjad ne prečka ceste. Cesta prečka gozd.«
Ko torej spremenimo perspektivo, stvari (in svet) nenadoma zagledamo v popolnoma drugi luči.
Pri globalnem učenju pa gre celo za še malce širši pogled od zgoraj predstavljenega. Ne gre namreč le za spoznavanje drugih interpretacij in sestavljanje delčkov v celoto, pač pa za vseživljenjsko učenje in prevpraševanje tega, kako naše vsakodnevno delovanje vpliva na to celoto.
Je orodje, s pomočjo katerega spoznavamo, kako je stvari nenadoma zagledati v drugi luči, z drugega zornega kota, kako je počasi sestavljati koščke mozaika, ki nam razkrijejo celotno sliko, za katero morda sploh nismo vedeli, da obstaja.
In tako pogledamo na svet onkraj našega mehurčka …
Manca Šetinc Vernik, Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje
***
Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev.