Podnebne spremembe ogrožajo polovico vseh otrok na svetu

Kje na svetu so zdravje, izobraževanje in zaščita mladih zaradi okoljskih pretresov najbolj ogroženi?

Prvi indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki ga je oblikoval Unicef, kaže, da v Srednjeafriški republiki, Čadu in Nigeriji. Slovenija se je med 163 državami uvrstila na 152. mesto.

V poročilu navaja, da skoraj polovica od 2,2 milijarde otrok živi v državah, kjer se soočajo s podnebnimi in okoljskimi težavami ter pomanjkanjem osnovnih storitev, kar je v nasprotju z otrokovimi pravicami.

Za zaščito otrok, skupnosti in ranljivih posameznikov pred uničujočimi posledicami podnebnih sprememb je treba prilagoditi dostop do vode, sanitarij, zdravstvenih in izobraževalnih storitev.

Unicef Slovenija

Ena milijarda je zelo izpostavljena onesnaženju, vročini in pomanjkanju vode. Čeprav niso krivi za naraščanje temperature, bodo prav oni najbolj trpeli njene posledice.

Zato Mladi za podnebno pravičnost že leta zahtevajo ukrepanje. Kaj lahko glede tega stori Slovenija, ki predseduje Svetu EU?

V svojem programu se je zavezala, da se bo borila proti podnebnim spremembam in za podnebno nevtralnost do 2050.

Unicef tako slovensko kot tudi druge vlade in podjetja poziva, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in s tem omejijo segrevanje ozračja ter namenijo več denarja za prilagajanje na podnebne spremembe.

Prav tako naj zagotovijo izobraževanje o tej temi.

Konvencija o otrokovih pravicah pravi, da ima vsak otrok pravico sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njegovo življenje.

Mladostnike je zato treba vključiti v vse odločitve na področju podnebnih sprememb, poudarjajo na Unicefu.

Majhen premik so dosegli leta 2019 na konferenci ZN, ko so politiki z mladimi podpisali medvladno deklaracijo o otrocih, mladih in podnebnih ukrepih.

Za razmislek

1. Kako lahko mladi vplivate na politične odločitve?
2. Zakaj je pomembno, da ste vključeni v okoljske odločitve?
3. Kje so razmere za življenje najugodnejše?

***

Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev.