Pod eno streho

Ste kaj pomislili, kako bi bilo, če bi v isti šolski klopi sedela devetošolec in mali ciciban iz vrtca? Bi bil takšen pouk sploh mogoč?

Na OŠ bratov Letonja so s projektom Pod eno streho preverili in dokazali, da so lahko takšne šolske ure celo zelo zabavne in poučne za vse.

Za začetek so pri urah slovenščine pod budnim očesom učiteljic Katarine Čokl in Mojce A. Juras  sedli skupaj najstarejši in najmlajši na šoli.

Poročata mladi novinarki, devetošolki Maša in Jerca.

Devetošolci smo komaj čakali na šolsko uro, ko se nam bodo pridružili petletniki.

Z našo učiteljico smo se na to uro dobro pripravili.

Že pri vratih smo jih prijazno sprejeli, saj so bili zelo prestrašeni. Otroci namreč prvič vstopili v pravo učilnico in sedeli v šolskih klopeh. Kaj hitro pa so se razživeli. Za to je poskrbela predvsem učiteljica slovenščine, ki jim je pripravila igrico.

Nato smo se  pogovarjali o obnašanju v šoli, šolskih pravilih, izvedeli so, kaj je to materni jezik, kje se ga učimo in zakaj je tako pomemben, dragocen in nezamenljiv.

Prisluhnili so pravljici, pri kateri smo sodelovali tudi devetošolci, pri čemer smo tudi sami ob ponavljanju snovi na nekoliko drugačen način pridobili dragocene izkušnje, predvsem pa veliko iskrenih nasmehov in celo toplih objemov srčnih otrok.

Že naslednji dan pa so nas obiskali prvošolci. Pri pouku književnosti smo se srečali z eno od zgodbic letošnje knjige, ki vse učence, starše in učitelje naše šole povezuje skozi bralni projekt, ki nosi letos naslov Otroci sveta. Kako izjemna knjiga, s toliko aktualnimi temami, ki nas popeljejo širom po svetu, k številnim otroškim usodam, in vedno nazaj domov, k sebi.

Ura je minila, kot bi trenil, saj je bilo zelo zanimivo in zabavno. Še si želimo takšnih ur, saj nas veliko naučijo, predvsem pa obogatijo.

Maša in Jerca, 9. r.

[Best_Wordpress_Gallery id=”11″ gal_title=”Pod eno streho”]