Časoris
Živa Gregorič na koncertu skupine Måneskin. Foto: osebni arhiv
Živa Gregorič s pevcem Damianom na koncertu skupine Måneskin. Foto: osebni arhiv

Plesala sem na odru z Måneskini

Skupino Måneskin sem začela poslušati v letu 2020. Navdušili so me s svojo drugačnostjo, spremenili so mi celo okus glasbe, saj me ni več pritegnilo to, kar je bilo »popularno«, rada sem prisluhnila tudi malo starejši pop-rock glasbi.

Måneskin so mi pomagali čez celi dve leti. Upam si trditi, da brez njih ne bi bila to, kar sem.

Pomagali so mi v najstniških stiskah in pri drugih problemih. Ko sem žalostna, si samo zavrtim njihovo pesem in mi zelo pomaga.

Lani so objavili datume svoje turneje, a so karte zelo hitro prodali. Nato pa so dodali še koncert v Rimu, in takrat so se prijatelji mojih staršev organizirali, da so jih pravočasno kupili. Zato smo lahko šli na koncert v Circo massimo.

Kupili smo malo dražje karte za zlati del parterja, a sem vseeno želela biti res blizu odra.

Zato smo prišli na vhod devet ur pred koncertom. Čakali smo na soncu, da so nas sploh spustili na prizorišče. Do tja smo tekli, zato smo bili v, recimo temu, drugi vrsti pred ograjo in odrom.

Med koncertom sem zelo uživala, skakala in se drla na ves glas pri vsaki pesmi. Posnela sem zelo malo, saj sem raje uživala z očmi kot prek ekrana telefona.

Zdelo se mi je, da me je basistka Victoria med koncertom nekajkrat pogledala z odra. Mogoče je to samo občutek, a že takrat sem imela dober »filing«.

Živa Gregorič na koncertu Måneskin. Foto osebni arhiv
Utrinek s koncerta. Foto: osebni arhiv

Vedela sem, da imajo navado pri eni pesmi povabiti na oder nekaj izbrancev iz publike. Ko se je Victoria sprehodila mimo našega dela ograje, je pokazala name, tako da me je varnostnik povlekel čez ograjo. Tako srečo je imelo še okoli 30 fenov.

Ko smo prišli gor, se sploh nisem zavedala, kaj se dogaja. Skakala in plesala sem naokoli. Ko pa sem sredi odra zagledala pevca Damiana, sem stekla do njega. On se mi je nasmehnil in sem ga kar objela.

Potem smo šli vsi skupaj na mali oder, ki je segal v publiko. Tam so nas lahko snemali iz publike.

Še zdaj si kdaj zavrtim posnetek, da vidim, kako nas je bilo videti iz publike.

Živa Gregorič na koncertu Måneskin. Foto osebni arhiv
Na odru z Victorio. Foto: osebni arhiv

Måneskin so pred nekaj tedni izjavili, da naj na koncertu čim manj snemamo in čim več uživamo. Tega sem se poskušala držati. A ko smo bili na odru, se nisem mogla upreti, da ne bi snemala. Kljub temu sem na polno uživala in večino časa plesala in pela.

Na koncu smo tudi naredili skupinsko fotografijo, na kateri sem spet objela pevca Damiana.

Pospremili so nas nazaj med publiko, kjer sem se samo usedla na tla in se jokala, drla … In še veliko emocij me je preplavilo.

Še danes ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Nepopisljiva izkušnja.

Živa Gregorič, 8. razred, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije

Podprite Časoris Podporniki-102040 Share

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Showers
17°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa