Nekoč so v osnovnih šolah redno prirejali plese in na teh so se začele mnoge prve ljubezni.
Veselili so se jih predvsem otroci. Marsikdo med njimi je še posebej nestrpno čakal na »mirne komade«, ki so bili pogosto edina priložnost za objem simpatije.
Malo manj so bili nad njimi navdušeni učitelji, ki so morali skrbeti, da se v temnih kotičkih šole ne bi dogajale prevelike neumnosti.
Sčasoma so šolske plese ukinili. Jih mladi danes pogrešajo? Bi jih morali vrniti v šole? Piše osmošolka Ela Kurtović.
Ko zaslišim glasbo in zaplešem …
Ko sem ravnatelja vprašala, kaj mu pomeni ples in kaj si o skupnih plesih in plesih v paru misli, je odgovoril, da je ples najboljši način za izražanje sebe in svojih čustev.
To mi je dalo misliti.
Tudi sama redno obiskujem treninge jazz baleta in z ravnateljevim odgovorom sem se povsem strinjala.
Ko zaslišim glasbo in zaplešem, vedno znova dobim isti občutek; občutek, ki se ga ne da opisati z besedami.
Mladi danes bolj ali manj poslušajo pop ali rock glasbo, vendar je vedno bolj popularna tudi klasična glasba. (Klasični stil glasbe še posebej prav pride med učenjem, saj te ne zmede in ti pomaga pri koncentraciji.)
S plesom je podobno. Mislim pa, da je premalo opažen slog latino ameriških plesov, prevladujeta jazz balet in hip hop oziroma breakdance.
Veliko najstnikov misli, da je ples v paru povezan tudi s prvo ljubeznijo. To ni nujno, lahko pa je res. A ples v paru še ne pomeni tudi ljubezni.
Ples in ljubezen imata v šoli veliko prostora, vendar se ljubezen ne zgodi vedno med sošolci.
Danes je dogodkov, kjer bi mladi lahko plesali v paru, zelo malo. V moji šoli imamo le valeto, zato nam ta veliko pomeni.
Na valeti bomo plesali v paru, na kar se bomo tudi posebej pripravljali s plesnimi vajami. Valete se želimo udeležiti urejeni in uživati v plesnem večeru.
Ples nas izraža, pleše pa lahko čisto vsak, če to le želi, zato mislim, da bi morali imeti za plese v paru ali pa tudi skupinske plese več priložnosti.
Ela Kurtović, 8. razred, OŠ Bičevje