ČasorisOzrite se okoli sebe. Gotovo vidite kaj plastike. Morda mislite, da vaša okolica ni onesnažena, saj ne vidite smeti, a šele ko jih začnete pobirati, se zaveste, koliko jih je.
Kaj je plastika?
Plastika je umetna surovina, ki se nikoli popolnoma ne razgradi in je škodljiva vsem živim bitjem na Zemlji. Največ plastike je v vodah.
V severnem oceanu plava »velika pacifiška zaplata« plastičnih smeti, ki je velika približno za tri Francije! V njej plava okoli 1,8 milijarde plastičnih smeti! Najpogostejši odpadek v njej so ribiške mreže, a to niso edine smeti!
Tu sta še dva pojma: plastika za enkratno uporabo in divja odlagališča.
Plastika za enkratno uporabo so izdelki iz plastike, ki jih praviloma uporabimo samo enkrat. To je skrajno neprimerno za okolje. Ali ste vedeli, da v povprečju plastično vrečko iz trgovine uporabljamo le 8 minut!
Divja odlagališča, kot jim pravimo, so v naravo neprimerno odloženi odpadki. Če plastiko odnese dež ali veter, kaj hitro pristane v tekoči vodi, ki pa jo odnese daleč stran do morja. Pa smo pri plastiki v oceanih. Plastika, ki je ne odneseta ne veter ne dež, pa se z leti razgrajuje (nastanejo vedno manjši koščki, vendar se nikoli popolnoma ne razgradijo), pokrije jo prst. Na tak način se lahko onesnaži podtalnica, ki jo pijemo.
To, kar smo našteli, sploh ni vse, kar onesnažuje Zemljo, vendar se bomo mi posvetili plastiki – nerazgradljivi surovini, ki onesnažuje prst, reke, oceane in lahko tudi zrak.
Mogoče se sprašujete, kako so vse te smeti sploh prišle v oceane? Kot pravi pregovor, se vse reke enkrat iztečejo v morje. Še tako mali potoček prinese v morje plastiko, če je onesnažen. Onesnaženih pa je približno ¾ slovenskih rek! Kako smo to dokazali?
S projektom Pirati plastike smo vzorčili onesnaženost naših rek in potokov.
V projektu smo poleg znanstvenikov sodelovali mlajši in mladi iz slovenskih, nemških in portugalskih šol. V projektu smo seveda sodelovali tudi mi, vzorčili smo v potoku Pržanec.
Vsaka šola oziroma skupina piratov je dobila knjižico z navodili za 3 dele (A, B in C). Navodila so bila prevedena v slovenščino, bila so jasna in razumljiva, zato ni bilo težko delati.
V delu A smo na tleh različnih oddaljenosti od vode označili kroge in znotraj njih pobrali vse odpadke, večje od 0,5 centimetra. Nato smo jih še popisali.
V delu B smo pobrali vse odpadke, ki smo jih našli na določeni površini na brežini reke. Našli smo celo divje odlagališče. Tudi te odpadke smo fotografirali in popisali. Med njimi je bila tudi umetna plastična roža.
Za del C pa smo potrebovali mrežo, ki so nam jo poslali z Morske biološke postaje Piran. Mi smo jo nato sestavili in obesili nad vodo tako, da je lovila mikroplastiko v zgornjem delu struge. Izmerili smo tudi hitrost toka, naš potok Pržanec je sicer imel bolj počasen pretok.
Pri terenskem delu smo se zabavali in si zmočili poleg stopal tudi kaj več, a nič zato, saj smo pirati.
Ugotovili smo, da je naš potoček zelo onesnažen, kljub temu da je tako majhen. Morda si mislite, da v potočku blizu vašega doma ni plastike, a zagotovo bi jo našli, če bi šli bolj podrobno raziskovat in če bi uporabili mrežo. Potok Pržanec se izteka v reko Glinščico, ta v Gradaščico, ta v Ljubljanico, Ljubljanica v Savo, Sava v Donavo, Donava pa v Črno morje.
Plastika ne ogroža samo ekosistemov, rastlin in ostalih živali, ampak tudi nas! Človek vrže plastično vrečko v reko, vrečka se razgraja, reka jo odnese v morje. V morju so ribe. Ribe zaužijejo mikroplastiko. Ribe zaužijemo mi in druge živali v prehranjevalnih spletih.
To je začaran krog človekovega vpliva. Vendar bomo ljudje potrebovali še veliko truda, da nam bo uspelo živeti z malo oz. nič plastike … Mislite, da je mogoče?
Piratski duh nas bo vodil še naprej pri osvajanju neplastičnega sveta.
Lena Štelcer, 8. a in Lejla Zgonik Jenič, 7. b, OŠ Valentina Vodnika, Ljubljana
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Sandra
