NušaČe ti kdo omeni pisanje z roko, verjetno zaviješ z očmi.
Misliš si, da je to grozno dolgočasna stvar, zaradi katere te boli roka. In da si v šoli prisiljen pisati iz ure v uro, in to prav vsak dan.
Kljub temu da ti pisanje z roko ne leži, je ta veščina pomembna in koristna.
Če pri pouku pišeš z roko, si učno snov bolje zapomniš, kot če si v zvezek zapis prilepiš.
Pisanje z roko te spodbudi k zbranosti med poukom.
Prisili te, da hkrati ko pišeš, tudi aktivno razmišljaš. S tem uriš možgane.
Pisanje z roko ima še eno pozitivno lastnost (ta je verjetno najbolj všeč učiteljem): pri pouku, ko pišeš z roko, ne moreš odtavati z mislimi, niti zadremati ali celo zaspati.
Vsako leto konec januarja Društvo Radi pišemo z roko pripravi projekt, v katerem je morda sodelovala tudi tvoja šola. To je Teden pisanja z roko.
V projektu smo sodelovali tudi učenci z OŠ Polzela.
Izvedli smo kulturni dan. Namen je bil, da se starejši učenci povežemo z mlajšimi in skupaj naredimo izdelek, ki vsebuje pisanje z roko.
Tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila prekmurščina, zato smo obravnavali pesmi Ferija Lainščka.
»Skupaj z devetošolkama smo prebrali pesem Mura ter jo potem prepisali in ilustrirali. Všeč mi je bilo, ker sta mi pomagali pri delu.«
Rene Dušič, 4. razred
Da smo bili pri nalogah uspešni, smo morali sodelovati in se pogovarjati.
Zaradi Tedna pisanja z roko smo se učenci tudi bolje spoznali.
In kaj o pisanju z roko meni učiteljica slovenščine na naši šoli?
»Naš nemirni um se težko zbere in osredotoči. Pisanje z roko nam pomaga, da umirimo svoje misli, jih ulovimo in morda bolj preudarno, premišljeno izrazimo. Všeč mi je misel, ki jo je nekoč zapisala Dušica Kunaver: Ko roka piše, oči gledajo, usta izgovarjajo, ušesa slišijo in misel to spremlja – vsebina po petih kanalih vstopa v spomin,« pravi Mojca Cestnik.
Ko se tako umirimo in premišljeno zapisujemo svoje misli, pa tudi bolj jasno spoznavamo, kaj sploh mislimo.
Mojca Cestnik
Nejc
Sandra
