Pia Zupančič je stara 19 let in študira fiziko. Ima psičko Flo in je podnebna aktivistka.
Kaj te je spodbudilo, da si se začela udeleževati podnebnih protestov?
Že od malih nog me je navduševala narava. Ko sem se zavedla, kako huda je podnebna kriza, me je začelo skrbeti.
Podnebni protesti se mi zdijo odlična priložnost, da izrazim to skrb.
Kako si postala predstavnica Mladih za podnebno pravičnost?
Članica sem postala, ker si želim na svetu narediti spremembe. Aktivizem je odličen način, da vplivaš na dogajanje okoli sebe.
Ljudje, vključeni v gibanje, so zelo prijazne in dobre osebe, zato se počutim sprejeto in razumljeno.
Predstavnica sem postala tako, da sem pomagala organizirati protest leta 2019.
Potem sem tri leta vodila lokalno skupino v Pomurju in se zmeraj bolj vključevala v akcije in projekte. Zdaj sem aktivna v Ljubljani.
Kaj pomeni letošnji slogan podnebnega protesta: »Obljube razne, še vedno prazne«?
Ta slogan smo si izbrali, ker so politiki, ki so trenutno na oblasti, veliko obljubljali, zdaj pa izpolnjujejo svoje obljube prepočasi in ne dovolj ambiciozno.
S sloganom jih želimo opozoriti, da nismo pozabili njihovih obljub in da zahtevamo dejanja, ne samo besed.
Kako ste dosegli, da je RTV Slovenija prenašala dogodek v živo? Zakaj ste si sploh prizadevali za to?
To smo dosegli s tiskovno konferenco pred RTV, kjer smo jih javno pozvali, da prenašajo naš shod.
Za to smo si prizadevali, ker je RTV prenašala protest upokojencev in smo si želeli enake obravnave, saj je reševanje podnebne krize vsekakor v javnem interesu.
Katere so glavne zahteve Mladih za podnebno pravičnost?
Sestavili smo 29 zahtev, ki pokrivajo vsa področja delovanja družbe. Težko izpostavim najpomembnejše, saj so vse ključne za podnebno pravičnost.
Nekatere izmed njih se glasijo: boljši javni promet, razogljičenje energetike, reševanje stanovanjske krize …
Zakaj lahko problem podnebnih sprememb rešimo le skupaj?
Potrebne so sistemske spremembe, saj večina ljudi ne more živeti zeleno, čeprav si tega želi. Delavski razred je prisiljen uporabljati avtomobile, ker nimamo učinkovitega javnega prevoza.
Odločiti se za oblačila etičnega izvora, vegansko dieto … Vse to so privilegiji.
Želimo si družbe, v kateri bi ljudje imeli pravično in enako možnost živeti zeleno, ne pa da je to luksuz.
Koreniti ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb se zato morajo zgoditi na ravni sistema, ne pa na ravni vsakega posameznika.