Zakaj je Bevkova povest Pestrna, ki je časovno in doživljajsko tako zelo oddaljena, nekaterim otrokom še danes zelo blizu, je na kulturni praznik razkrila petošolka Eva Maler iz Radovljice.
Kaj nam Pestrna pripoveduje o današnjem času?
Pestrna je, literarno gledano, odlična povest, France Bevk pa eden izmed boljših slovenskih pisateljev.
Kljub temu, da zelo cenim Franceta Bevka in njegova dela, sem se skozi Pestrno z največjo muko prebijala več kot tri mesece. Vsebina mi ni niti najmanj všeč. Zelo se me je dotaknila, saj je preveč podobna življenju mojih prednikov.
Kruto življenje, kot ga Bevk opisuje, je tako zelo resnično, da me boli srce. Na Kozjanskem je bilo življenje kruto še bolj kot na Bevkovem Tolminskem. Strah, krivice, lakota, pomanjkanje vsega, trdo delo pa del vsakdana.
Žalostno je, da so vse Bevkove povesti tako zelo resnične. In še vedno so tukaj in zdaj: krivice, ki se dogajajo nam otrokom, revščina, strah, poniževanja, Nežke, Grivarice, Mejačevke, Maričke, Franceti …
Knjigo priporočam vsem vrstnikom z opozorilom, da lahko močno vpliva na čustva. Kajti tako življenje je bilo resnično. Prav tako strah in krivice, ki so žgale srce in dušo.
Tako delo je lahko napisal le nekdo, ki je vse to doživel na lastni koži, zato Franceta Bevka še bolj cenim. Upam, da Pestrno lahko prav razumejo tudi tisti, ki jim je v življenju samo lepo, kajti Pestrna je prispodoba sedanjosti.
Zelo so mi všeč čudoviti opisi narave in kmečkih opravil, prav tako tudi starinski jezik. Ni mi pa všeč zaključek, saj je edino upanje, ki ga pisatelj da Nežki, to, da bo morda nekoč dobila dobre gospodarje in da bo dobra pestrna. Ona je vendar lahko, karkoli si želi! Še danes, 80 let kasneje, je pozitiven lik in bo pozitiven lik, dokler bo obstajala slovenska beseda. Mejačevka in Marička pa svarilo vsem, ki se tako obnašajo.
Otroci si zapomnimo. Drobna dejanja plemenitosti. Ta nam grejejo srce. Pa tudi krivice, ki žrejo srce in dušo.
Pestrne in Hlapci so prispodoba sedanjosti. Še vedno obstajajo, čeprav v drugačni preobleki! Dober gospodar si ne bi smel zatiskati oči kot Mejač v Pestrni.
Ja, tudi France Bevk si je zapomnil. Pa Cankarjev France, pa sosedova Francka …
Eva Maler, peti razred, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica