ČasorisNamen sodelovanja mladostnikov pri oblikovanju osnutka zakona o Hiši za otroke je ustvariti Hišo za otroke v Sloveniji po islandskem modelu Barnahus. Najprej so septembra potekale delavnice po več osnovnih šolah po Sloveniji, nato pa smo se konec meseca nekateri izmed sodelujočih zbrali v ljubljanskem City hotelu. Dvodnevne delavnice smo zaključili s predstavitvijo pri mag. Lilijani Kozlovič, ministrici za pravosodje.
Komu bi bila namenjena Hiša za otroke? Namenjena bi bila podpori in zaščiti otrok ter mladostnikov, ki so bili izpostavljeni spolni zlorabi ali kateri koli drugi obliki nasilja.
K sodelovanju me je pritegnilo predvsem to, da lahko sodelujem pri oblikovanju zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke in da lahko neposredno prispevam svoje mnenje.
O tej temi sem najprej izvedela, ko so jo na moji osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru predstavili iz Združenja za MOČ. Na predstavitvi smo se lahko odločili, ali bi nas zanimala udeležba na pogovorih, kjer bi lahko to tematiko še bolje spoznali, prispevali svoje predloge in jih na koncu v strnjeni obliki predstavili ministrici za pravosodje.
V Ljubljani se nas je zbralo pet predstavnic, poleg mene še štiri dekleta, ki so se prav tako odločile, da bodo delile svoje ideje in predloge. Pričele smo z analizo, kako naj bi delovale oziroma kako že delujejo obstoječe institucije za obravnavo mladostnikov. Ugotovile smo, da imajo tako dobre kot slabe strani. Dobre strani institucije so empatično osebje, obveščenost o vseh postopkih, iskren pogovor, človeški odnos in enakovredna obravnava. Slabe strani institucije pa so predvsem v tem, da v postopku pozabljajo na otroka, morda nepravilno ocenijo situacijo, ali so za otroka prostori neprimerni in se ne počutijo varne in sproščene, ter (pre)dolgi postopki.
Nato smo oblikovale predloge za Hišo za otroke. Predvsem smo predlagale drugačno ime, zamislile smo si, kako naj izgledajo prostori obravnave, kako naj bi po našem mnenju potekali različni postopki ter predvsem, kdo lahko sodeluje v njih. Na koncu smo izdelale še predlog za letake in predlog za dodatna izobraževanja na osnovnih šolah.
Veliko ljudi ob besedi »hiša« verjetno pomisli na nek varen kraj, kjer je mogoče tudi prespati. Za zdaj temu še ni tako, zato smo razmišljale, da bi spremenili ime projekta. Tudi z besedo »otrok« dostikrat mislimo le mlajše otroke, ne pa tudi mladostnike, zato smo prišle do ideje za ime H.O.M.E. , Hiša za Otroke in MladostnikE.
Pri projektu so sodelovali organizacija Združenje za MOČ in Ministrstvo za pravosodje RS.
Veronika Lebar Lasbaher, 9. c, OŠ Franceta Prešerna, Maribor
Rok
Sandra
