RomanaNaučiti se jezika države, v katero si se preselil, je eden največjih izzivov, s katerim se srečujejo priseljenci. Le malokdo pa se zaveda, da se lahko zgodi, da priseljenci, zlasti otroci priseljenci, pri tem začnejo pozabljati materni jezik.
»Toda vredno je ohranjati materne jezike,« je prepričan Ožbej Račečič, ki kot multiplikator v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja na območju Postojne deluje na štirih osnovnih šolah, srednji šoli in v vrtcu. »Vredno ni le zaradi njih, otrok priseljencev, ampak tudi za nas, da skozi to prizmo spoznavamo njihovo kulturo, jezik, in potem tudi prilagajamo učna gradiva, načine učenja.«
V vrtcu Postojna smo bili na dan, ko so na obisk prišli učenke in učenci z bližnje osnovne šole Antona Globočnika, da bi vrtčevskim otrokom prebrali pravljico. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili tako nastopajoči na predstavi kot poslušalci otroci priseljenci iz Bosne, na sporedu pa je bila Mojca Pokrajculja, najprej v bosanščini in nato v slovenščini.
Kot je povedala sedmošolka Sumeja Hadžić, so pravljico sami prevedli iz slovenščine v bosanščino. Pri predstavi so si pomagali tudi z lutkami. Na koncu so pravljico prebrali še v slovenščini.
Takšna skupna urica, v kateri so uživali tako vrtčevski otroci kot osnovnošolci, je le eden izmed primerov medgeneracijskega povezovanja med vrtcem ter osnovno in srednjo šolo v Postojni. Kot je povedal Ožbej Račečič, imajo v načrtu še branje pravljic v makedonščini in albanščini.
Spodbujajo še druge oblike medvrstniškega sodelovanja: učenci priseljenci pomagajo drugim učencem priseljencem ali pa slovenski otroci pomagajo priseljencem.
***
Prispevke v seriji Za medkulturno sobivanje pripravljamo v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Časoris
Maja
