Olimpijski festival evropske mladine izpolnjuje sanje in ustvarja spomine

Prostovoljka na evropskih mladinskih olimpijskih igrah 2023 sem postala z namenom, da pridobim nove izkušnje.

To zveni kot le eden izmed tistih stavkov, ki bi jih izrekli ljudje, ki zares ne vedo odgovora na to vprašanje in želijo le ugajati svetu okoli sebe.

A to ni moj razlog.

Menim, da v tem trenutku natanko vem, zakaj sem sprejela to odločitev, in v slovenskem slovarju ni bolj popolne besedne zveze za to kot nove izkušnje. 

OFEM je velika stvar. Velik je za vsakega mladega športnika, saj mu predstavlja uresničitev sanj in omogoča, da se izkaže med najboljšimi evropskimi tekmovalci.

Velik je tudi za mesto.

Včasih našo državo, zaradi njene velikosti, takšni veliki dogodki zgrešijo. Še pogosteje pa zares velike stvari zgrešijo Maribor, ki se skriva v senci prestolnice in v varnem zavetju Pohorja.

A ne tokrat.

Po vseh izjemnih športnih dosežkih je Slovenija dokazala, da se lahko uspešno primerja z drugimi evropskimi velikani na tem področju.

In to, da je nekaj takega doletelo Maribor, je morda že samo po sebi eden izmed razlogov, da sem se odločila postati prostovoljka.

To je ena tistih enkratnih priložnosti, ki jih moraš zagrabiti, preden ti spolzijo med prsti.

Pisani plakati so naše mesto krasili že več kot pol leta, čeprav na začetku nihče ni zares vedel, kaj točno OFEM sploh je.

Ker je bila zmedenost najverjetneje kar pričakovana, so vodje prostovoljcev obiskovale šole in predstavljale poletni dogodek.

Zagotovo je to razlog, da smo mnogi na delo tukaj sploh pomislili. Spoznali smo, kako točno bo vse potekalo. Ob pestri ponudbi druženj, razgibanega dela, novih ljudi in mnogih animacij je bila odločitev še dosti lažja. 

Vseeno ne bom skrivala, da so me obdajali dvomi.

Je en teden mojega poletja morda predragocen in bi bil čas, da raje izberem plačano delo, da bom nekega dne lahko prepotovala svet?

Ko sem te pomisleke delila z drugimi v moji bližini, sem prejela enega najresničnejših odgovorov, na katerega marsikdo pogosto ne pomisli.

Brez prostovoljstva bi bil naš svet precej šibkejši.

Tako kot bi letošnje mladinske olimpijske igre brez prostovoljcev težko izvedli, bi brez neplačanih dejanj bila celotna družba v dosti slabšem stanju.

Prostovoljstvo je, ko sosed pometa svoj vhod, pa se odloči pomesti celotno ulico, ker že pač ima metlo v roki.

Prostovoljstvo je mnogo dogodkov, v katere ljudje vložijo ure in ure svojega časa, da bi lahko z drugimi ustvarjali nove spomine.

Če dobro pomislimo, je prostovoljstvo že kava, ki ti jo zjutraj prinese sodelavec, ker ve, da te čaka naporen dan.

Filozofska teorija psihološkega egoizma nas uči, da so vsa naša dejanja v osnovi motivirana z lastnim interesom in da seveda lahko najdemo lasten interes v vsakem prostovoljnem dejanju, če se ga odločimo poiskati. A včasih je ta preprosto eden izmed stranskih zadovoljstev, glavna motivacija pa je želja po pomoči sočloveku.

Pravijo, da če delaš dobro, boš dobro tudi prejel.

Pogosto nad tem obupamo, ker smo nekoč odstopili sedež nosečnici, nam pa, ko smo imeli zlomljeno nogo, nihče ni ponudil stola.

V iskanju zaželenega dobrega tako postanemo slepi za vse ostale dobre stvari, ki so nas doletele. Včasih se odstopljen sedež pač vrne z osebo, ki nam pridrži vhodna vrata.

Eden izmed temeljnih razlogov za mojo odločitev so nova poznanstva.

Ko so bili za nami intervjuji ter izbori, se je že močno začela čutiti športna atmosfera.

Obiskovali smo izobraževanja, ki so nam pomagala spoznati, kako bo naš teden izgledal, in vsi dvomi so izginili. Nadomestila jih je neučakanost in prijeten občutek.

Tisti občutek, ko ne veš točno, kaj pričakovati, ampak veš, da bo dobro.

Teče moj tretji delovni dan na OFEMU in ta je zagotovo izpolnil moja pričakovanja.

Ta teden je Maribor drugačen.

Ne samo, da so polne vse ulice, tudi med vsakodnevnimi obrazi se pojavljajo novi. Ta teden omogoča, da se srečajo ljudje iz različnih držav, ki se drugače ne bi imeli nikoli možnosti spoznati.

Tekmovalci so se zbrali iz kar oseminštiridesetih držav, tujci pa so prisotni tudi med prostovoljci. Veliko jih je predvsem iz Slovaške, ki je bila lanska gostiteljica festivala.

Ob delovnem mestu imamo dostop do mnogih večernih aktivnosti, dnevnih animacij, treningov in ogledov tekem, ki ponujajo nova prijateljstva na vsakem koraku. 

S takšnim dogodkom se za en teden v mestu ustvari nekakšen, samo naš majhen svet.

Takšne izkušnje nam bodo nekega dne pomagale, ko bomo vstopili v svet resnične velikosti.

Morda bodo nekatere vezi celo tako trdne, da bodo razlog za potovanja v druge države.

Za vse mlajše udeležence te izkušnje predstavljajo okno v svet, možnost, da pridobimo delovne sposobnosti. In na koncu morda celo ugotovimo, kje se vidimo v prihodnosti.

To je zagotovo še eden izmed razlogov, da sem sprejela odločitev o prostovoljskem delu.

Obiskujem tretji letnik gimnazije v Mariboru, ki sem jo izbrala predvsem za to, ker tri leta nazaj še nisem vedela, kaj natanko želim delati v življenju.

Čeprav so se mi v preteklih mesecih utrnile nekatere ideje o tem, kaj bi to lahko bilo, je odgovor še precej zavit v tančico.

Prostovoljstvo nam pomaga, da se najdemo.

Da vidimo, kaj sploh obstaja in kako stvari zares izgledajo. Ob tem pa dobimo še dodatne delovne navade, ki nam bodo pomagale, da se bolje znajdemo v prihodnosti. 

Vse to je mogoče povzeti z eno glavno željo: željo po novih izkušnjah.

Zame izkušnje predstavljajo vse ljudi, ki jih bom spoznala v tem tednu, vse kar se bom naučila in možnost, da spoznam, kaj me zares zanima. 

Vse te nove izkušnje nas oblikujejo in nam pomagajo ustvarjati to, kar smo.

Naše, tako poznano mesto, se je preobrazilo. Vse skupaj je videti kot nekakšne sanje, in ko se bo teden iztekel, bo težko verjeti, da se je to vse zares zgodilo.

Z letošnjim poletnim prostovoljnim delom sem del celote in ta celota omogoča mladim športnikom, da uresničujejo svoje sanje.

Ostali bodo spomini in morda je to zadnji razlog, ki se ga na začetku nisem zares zavedala.

Za prostovoljstvo sem se odločila, ker bomo skupaj ustvarjali nepozabne spomine. 

Ema Rauter, 3. letnik, II. gimnazija Maribor

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.