O čem bodo odločali na treh referendumih?

Še tretjo nedeljo zapored se bodo odprla volišča.

Po predsedniških in lokalnih volitvah bo na vrsti »referendumski dan«.

Volivci se bodo odločali, ali so za uveljavitev treh zakonov, ki jih je sprejel državni zbor. Nanašajo se na RTV Slovenija, dolgotrajno oskrbo in sestavo vlade. Njihova tematika je zelo zapletena.

Opozicijska stranka SDS jim nasprotuje, zato je skupaj zbrala 157.138 podpisov za referendume. Za vsakega od njih je bilo treba zbrati vsaj 40.000 podpisov. Želi, da se o zakonih izjasnijo tudi državljani.

Vsi referendumi so zakonodajni. To pomeni, da volivci odločajo o potrditvi zakona, preden je ta razglašen.

RTV Slovenija

Novi zakon o RTV programski svet, ki odloča o programu radia in televizije, preliva v Svet RTV Slovenija. Do zdaj je imela hiša generalnega direktorja, po novem pa ga bo nadomestila štiričlanska uprava, ki bo imela štiriletni mandat. Vodil jo bo predsednik. Imenovala bo direktorje in druge vodstvene delavce.

Novi Svet bo imel 17 članov, od tega bo 6 predstavnikov zaposlenih in 11 javnosti (po 2 predstavnika bosta predlagali narodni skupnosti in nacionalni svet za kulturo, po enega predsednik republike na predlog verskih skupnosti, Sazu, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic, invalidske organizacije in svet za trajnostni razvoj).

Zakon prav tako uvaja časovno omejenost opravljanja funkcije: največ dvakrat. Dosedanji nadzorni svet se spremeni v finančni odbor, ki ima 5 članov: po enega predlagajo zaposleni, finančno, kulturno ministrstvo, združenje nadzornikov in zveza računovodij.

Obe strani zagovarjata depolitizacijo RTV Slovenija. Podporniki zakona menijo, da to zagotavljajo z novo sestavo Sveta, ker izloča politiko iz odločanja. Doslej je namreč državni zbor izglasoval 21 od 29 članov Sveta. Takšne spremembe podpira tudi Svet delavcev RTV.

Medtem nasprotniki menijo, da ta uvaja še večjo politizacijo. Novi predlagatelji članov so namreč tako ali drugače lahko povezani s politiko.

Še bolj pa jih moti, da novi zakon odvzema funkcijo trenutnemu vodstvu: generalnemu direktorju, direktorju televizije in radia ter članom programskega in nadzornega sveta. To je po prepričanju nekaterih pravnikov v nasprotju z ustavo.

Prav tako mu nasprotujejo, ker je bil sprejet po nujnem postopku. Takšen način sprejemanja zakonov je predviden za izredna stanja, ko je denimo ogrožena varnost ali pride do naravnih nesreč.

Pri razlaganju zakona prihaja do številnih zavajanj in laži. Vladne stranke so celo napovedale kazensko ovadbo, ker so jim za potrebe kampanje ukradli slikovno identiteto.

Vlada

Novi zakon o vladi prinaša njeno novo sestavo in ustanavlja tri nova ministrstva. Uvaja ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za okolje in prostor spreminja v dve: za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor. Nekatere okoljske organizacije mu nasprotujejo, saj menijo, da okolje podreja energetiki.

Izobraževanje, znanost in šport prav tako deli na dva dela: vzgojo in izobraževanje ter visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Šport se seli na ministrstvo za gospodarstvo in turizem. Ministrstvo za zunanje zadeve pa dobi še evropske zadeve. Prav tako preureja druga ministrstva.

Nasprotniki zakona pravijo, da tolikšnega števila ministrstev ne potrebujemo, saj jih imajo druge evropske države manj. Prav tako nasprotujejo dodatnim stroškom, ki bi jih ta prinašala, in birokratizaciji. Vlada pa pravi, da zanje ne bo porabila dodatnega denarja ter da bo več ministrstev prineslo njeno večjo učinkovitost.

Na ministrstvo za solidarno prihodnost se sicer seli področje dolgotrajne oskrbe, ki je tudi predmet referenduma.

Dolgotrajna oskrba

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi na prvi pogled spreminja zgolj letnice uveljavitve določenih členov za eno leto, nekatere na 2023, druge na 2024 in tretje na 2025. Hkrati zagotavlja približno 30 milijonov evrov za višje plače in zaposlovanje v zdravstvu ter socialnem varstvu.

Obstoječi zakon so poslanci sprejeli decembra lani, vendar je bil pomanjkljiv, je prepričana vlada, saj ni zagotovil sredstev za svoje izvajanje. Zato namerava v času enoletnega zamika urediti mnoga odprta vprašanja.

Opozicija meni, da novi zakon ukinja dolgotrajno oskrbo, medtem ko njeni izvajalci pravijo, da je prejšnji zakon neživljenjski in neizvedljiv. S tem se strinjajo zavod za zdravstveno zavarovanje in zdravstvene organizacije, na katere zakonodaja – poleg oskrbovancev – najbolj vpliva.

V kakšnem primeru bodo zakoni obveljali?

Za zavrnitev vsakega od zakonov mora na referendumu glasovati vsaj 338.869 volivcev.

To se je od uveljavitve zavrnitvenega kvoruma leta 2013 zgodilo le dvakrat. Zavrnitveni kvorum pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, hkrati pa mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Doslej smo imeli 26 referendumov, od tega smo že dvakrat odločali o RTV Slovenija. Prvič leta 2005 (30,71-odstotna udeležba) in drugič leta 2010 (14,78-odstotna udeležba). Prvi referendum je uspel (s 50,3 %), drugi pa ne (27,67 %).

Slovarček

Referendum je glasovanje o sprejetju ali odklonitvi pomembnega zakona.

Politizacija je vnašanje političnih elementov.

Birokratizacija je uvajanje birokratizma, birokratizem je sistem v javni upravi, v katerem odločajo uradniki.

Kvorum je za sklepčnost potrebno število glasovalcev.

Volilni priročnik

Kaj moraš vedeti o referendumih?