Časoris
Volivci se bodo v nedeljo lahko odločili za glasovanje o enem, dveh ali treh zakonih. Tolikokrat se bodo morali tudi vpisati v volilni imenik. Foto: Kasto80/Dreamstime
Volivci se bodo v nedeljo lahko odločili za glasovanje o enem, dveh ali treh zakonih. Tolikokrat se bodo morali tudi vpisati v volilni imenik. Foto: Kasto80/Dreamstime

O čem bodo odločali na treh referendumih?

Še tretjo nedeljo zapored se bodo odprla volišča.

Po predsedniških in lokalnih volitvah bo na vrsti »referendumski dan«.

Volivci se bodo odločali, ali so za uveljavitev treh zakonov, ki jih je sprejel državni zbor. Nanašajo se na RTV Slovenija, dolgotrajno oskrbo in sestavo vlade. Njihova tematika je zelo zapletena.

Opozicijska stranka SDS jim nasprotuje, zato je skupaj zbrala 157.138 podpisov za referendume. Za vsakega od njih je bilo treba zbrati vsaj 40.000 podpisov. Želi, da se o zakonih izjasnijo tudi državljani.

Vsi referendumi so zakonodajni. To pomeni, da volivci odločajo o potrditvi zakona, preden je ta razglašen.

Novinarji RTV Slovenija od maja stavkajo. Foto: Anže Malovrh/STA
Novinarji RTV Slovenija od maja stavkajo. Foto: Anže Malovrh/STA

RTV Slovenija

Novi zakon o RTV programski svet, ki odloča o programu radia in televizije, preliva v Svet RTV Slovenija. Do zdaj je imela hiša generalnega direktorja, po novem pa ga bo nadomestila štiričlanska uprava, ki bo imela štiriletni mandat. Vodil jo bo predsednik. Imenovala bo direktorje in druge vodstvene delavce.

Novi Svet bo imel 17 članov, od tega bo 6 predstavnikov zaposlenih in 11 javnosti (po 2 predstavnika bosta predlagali narodni skupnosti in nacionalni svet za kulturo, po enega predsednik republike na predlog verskih skupnosti, Sazu, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic, invalidske organizacije in svet za trajnostni razvoj).

Zakon prav tako uvaja časovno omejenost opravljanja funkcije: največ dvakrat. Dosedanji nadzorni svet se spremeni v finančni odbor, ki ima 5 članov: po enega predlagajo zaposleni, finančno, kulturno ministrstvo, združenje nadzornikov in zveza računovodij.

Obe strani zagovarjata depolitizacijo RTV Slovenija. Podporniki zakona menijo, da to zagotavljajo z novo sestavo Sveta, ker izloča politiko iz odločanja. Doslej je namreč državni zbor izglasoval 21 od 29 članov Sveta. Takšne spremembe podpira tudi Svet delavcev RTV.

Medtem nasprotniki menijo, da ta uvaja še večjo politizacijo. Novi predlagatelji članov so namreč tako ali drugače lahko povezani s politiko.

Še bolj pa jih moti, da novi zakon odvzema funkcijo trenutnemu vodstvu: generalnemu direktorju, direktorju televizije in radia ter članom programskega in nadzornega sveta. To je po prepričanju nekaterih pravnikov v nasprotju z ustavo.

Prav tako mu nasprotujejo, ker je bil sprejet po nujnem postopku. Takšen način sprejemanja zakonov je predviden za izredna stanja, ko je denimo ogrožena varnost ali pride do naravnih nesreč.

Pri razlaganju zakona prihaja do številnih zavajanj in laži. Vladne stranke so celo napovedale kazensko ovadbo, ker so jim za potrebe kampanje ukradli slikovno identiteto.

Robert Golob je napovedal, da bo 15. slovenska vlada, ki jo oblikuje, spoštljiva, a odločna. Foto: Nace Hočevar/STA
Robert Golob je ob izvolitvi napovedal ustanovitev novih ministrstev, a mu je načrte prekrižala SDS. Foto: Nace Hočevar/STA

Vlada

Novi zakon o vladi prinaša njeno novo sestavo in ustanavlja tri nova ministrstva. Uvaja ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za okolje in prostor spreminja v dve: za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor. Nekatere okoljske organizacije mu nasprotujejo, saj menijo, da okolje podreja energetiki.

Izobraževanje, znanost in šport prav tako deli na dva dela: vzgojo in izobraževanje ter visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Šport se seli na ministrstvo za gospodarstvo in turizem. Ministrstvo za zunanje zadeve pa dobi še evropske zadeve. Prav tako preureja druga ministrstva.

Nasprotniki zakona pravijo, da tolikšnega števila ministrstev ne potrebujemo, saj jih imajo druge evropske države manj. Prav tako nasprotujejo dodatnim stroškom, ki bi jih ta prinašala, in birokratizaciji. Vlada pa pravi, da zanje ne bo porabila dodatnega denarja ter da bo več ministrstev prineslo njeno večjo učinkovitost.

Na ministrstvo za solidarno prihodnost se sicer seli področje dolgotrajne oskrbe, ki je tudi predmet referenduma.

Skrb za starejše. Fotografija je simbolična. Foto: Mark Adkins/Wikimedia Commons/CC BY-NC-SA 2.0
Politika je vsaj dve desetletji napovedovala sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. To je nato uresničila Janševa vlada decembra lani. Fotografija je simbolična. Foto: Mark Adkins/Wikimedia Commons/CC BY-NC-SA 2.0

Dolgotrajna oskrba

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi na prvi pogled spreminja zgolj letnice uveljavitve določenih členov za eno leto, nekatere na 2023, druge na 2024 in tretje na 2025. Hkrati zagotavlja približno 30 milijonov evrov za višje plače in zaposlovanje v zdravstvu ter socialnem varstvu.

Obstoječi zakon so poslanci sprejeli decembra lani, vendar je bil pomanjkljiv, je prepričana vlada, saj ni zagotovil sredstev za svoje izvajanje. Zato namerava v času enoletnega zamika urediti mnoga odprta vprašanja.

Opozicija meni, da novi zakon ukinja dolgotrajno oskrbo, medtem ko njeni izvajalci pravijo, da je prejšnji zakon neživljenjski in neizvedljiv. S tem se strinjajo zavod za zdravstveno zavarovanje in zdravstvene organizacije, na katere zakonodaja – poleg oskrbovancev – najbolj vpliva.

V kakšnem primeru bodo zakoni obveljali?

Za zavrnitev vsakega od zakonov mora na referendumu glasovati vsaj 338.869 volivcev.

To se je od uveljavitve zavrnitvenega kvoruma leta 2013 zgodilo le dvakrat. Zavrnitveni kvorum pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, hkrati pa mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Doslej smo imeli 26 referendumov, od tega smo že dvakrat odločali o RTV Slovenija. Prvič leta 2005 (30,71-odstotna udeležba) in drugič leta 2010 (14,78-odstotna udeležba). Prvi referendum je uspel (s 50,3 %), drugi pa ne (27,67 %).

zakon oRTV
Slovenija
vladidolgotrajni
oskrbi
št.
organizatorjev
kampanje
271012
podpornikiSvoboda
Levica
SD
društvo novinarjev
inštitut 8. marec
PIC
Mirovni inštitut
zavod Open
sindikat taksistov
ekološka zadruga
Aljoša Harlamov
Rajko Fajt
Aleksander Kotnik
Svoboda
Levica
SD
zavod Open
Svoboda
Levica
SD
zavod Open
nasprotnikiSDS
SLS
NSD
GOD
NLS
združenje
novinarjev
in publicistov
DSND
Zbor za
republiko
gibanje OPS
Dominik Štrakl 
Peter Gregorčič 
Andrej G.
Whatmough
Janez Juhant 
Tom Zalaznik
SDS
SLS
GOD
NLS
Zbor za
republiko
DSND
SDS
SLS
GOD
NLS
Zbor za
republiko
Alenka
Forte 
NSD
DSND
soočenja22. 11. 2022
17. 11. 2022
14. 11. 2022
24. 11. 202215. 11. 2022
DSND = Davkoplačevalci se ne damo; GOD = Gibanje za
otroke in družine

Slovarček

Referendum je glasovanje o sprejetju ali odklonitvi pomembnega zakona.

Politizacija je vnašanje političnih elementov.

Birokratizacija je uvajanje birokratizma, birokratizem je sistem v javni upravi, v katerem odločajo uradniki.

Kvorum je za sklepčnost potrebno število glasovalcev.

Volilni priročnik

Kaj moraš vedeti o referendumih?

Podprite Časoris - poljubno

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.