SandraPandemija je izrazito negativno vplivala na enakost spolov. To so izmerile že raziskave. Na tem področju smo dosegli kar za trikrat manj napredka, kot bi ga sicer, pravi Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov (IPES).
Ta situacija je neprimerno bolj prizadela ženske: predstavljajo kar 80 odstotkov zaposlenih v našem zdravstvu, večinsko so zastopane tudi v socialnem varstvu in trgovini. Vse te panoge so še vedno najbolj obremenjene.
Prav tako so ženske tiste, ki so posledice karantene najbolj občutile na svoji koži. Doma so imele več dela, od skrbi za gospodinjstvo do pomoči otrokom in starejšim.
Najhuje pa je prizadela žrtve nasilja, ki so morale biti med štirimi stenami s tistimi, ki ga povzročajo. Hkrati so bile odtrgane od pomoči, ki jim jo predstavljajo druge bližnje osebe.
Zato ker nobena kriza ni spolno nevtralna – ne vpliva na moške ali ženske na enak način – je nujno, da vlade sprejemajo ukrepe, ki upoštevajo tudi vidik spola. Ženske so se po zadnji ekonomski krizi pobirale precej težje in dlje od moških. To dejstvo bi morali upoštevati pri snovanju naše prihodnosti.
Ana Pavlič, IPES
Žal se EU in večina drugih držav pomena zagotavljanja enakih pravic zaveda le na papirju.
Zakonodajna ureditev je šele začetek, ki nam nudi zgolj izhodišče za to, da lahko na enak način uživamo v pravicah in možnostih.
Navkljub temu ženske pri nas še vedno prejemajo za 8 odstotkov nižjo plačo od moških, še višje so razlike v pokojninah.
»Če pomislimo, koliko uspešnih študentk bo dobilo službo na najvišjih položajih, kjer kraljujejo predvsem moški, nam hitro postane jasno, da smo še daleč od enakosti. Še bolj daleč smo, če vemo, da je vsaj eno obliko nasilja doživela več kot vsaka druga Slovenka, starejša od 15 let,« razmišlja Ana Pavlič.
Čeprav so si države zastavile cilj, da bodo do leta 2030 odpravile diskriminacijo žensk in dosegle enakost spolov, to ni uresničljivo, še dodaja.
S pandemijo smo pri tem storili korak nazaj. Treba je vedeti, da se pri napredku včasih pomaknemo korak nazaj, a se hkrati zavedati, kaj to pomeni za ženske. Ravno na krhkosti njihovih priborjenih pravic – vemo, da dobršen del zgodovine niso smele voliti, imeti lastnine, se ločiti, odločati o sebi in svojem telesu – lahko vidimo, da te niso večne in da moramo biti pozorni na trenutke, ki nas lahko potisnejo daleč nazaj.
“Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogoča tudi nove možnosti za nasilje nad ženskami in dekleti, ki so s tem izpostavljene večjemu tveganju za zlorabe.”https://t.co/sLwX66qQw7
— Spol.si (@PortalSpolsi) November 26, 2021
Katera področja pa so ključna za vprašanje enakosti?
Pravzaprav vsa. O njej ne moremo govoriti, dokler neenakost ne bo odpravljena povsod. A ključno je svobodno življenje brez nasilja in strahu.
V mladosti je zelo pomembno poznati in znati presegati vse tiste spolne stereotipe, ki nas napotujejo k določenim poklicnim in študijskim razmeram, ki naj bi bile bolj primerne za deklice oziroma naj bi bile rezervirane za dečke.
Ana Pavlič, IPES
Za razvoj naše družbe v duhu demokracije, v kateri bomo lahko uživali vsi, je treba znati presegati situacije, v katerih se naš spol pojavi kot ovira. Prav tako pomembno je, da znamo na takšne situacije opozarjati tiste, ki jih ustvarjajo, še poudarja programska direktorica.
***
Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev.
Časoris
