ČasorisBil je petek … (za začetek naj povem, da smo izjemno zdrava družina in da le redkokdaj zbolimo, a ko zboli eden, ponavadi zbolijo še vsi za njim 🙂 ), prvi dan, ko smo učenci, dijaki in študenti ostali doma zaradi razglašene epidemije zaradi širitve novega koronavirusa (COVID-19).
Na začetku je bil to en navaden dan, le da nisem šla v šolo in sem bila sama doma.
Proti večeru sem začutila bolečino v trebuhu, glavobol, naglo bolečino v pljučih, pa tudi povišano temperaturo sem imela.
Odšla sem v posteljo, iz katere se nisem več mogla niti premakniti.
Na začetku smo bili v družini prepričani, da gre le za lažji prehlad, a simptomi v soboto zjutraj niso kazali zgolj na prehlad.
Moj glas je postal izjemno hripav, glavobol, bolečine v trebuhu, vročina in kašelj so se stopnjevali in postajali iz ure v uro hujši …
Mami, ati in bratec Aljaž so zelo lepo skrbeli zame, za kar sem jim izjemno hvaležna.
Ker so bile vse zdravstvene ustanove zaprte in so bile telefonske številke stalno zasedene, smo se mogli znajti, kakor vemo in znamo, zato smo se odločili za resne in stroge ukrepe …
Šla sem v samoizolacijo, kar pomeni, da sem ostajala v svoji sobi. Ločili smo mojo ščetko od ostalih, uporabljala sem samo svojo brisačo, omejili oziroma prepovedali smo stike z dedijem, s katerim živimo skupaj v isti hiši.
Zakaj?
Če bi bila okužena z novim koronavirusom, bi se moj dedi lahko zelo hitro nalezel od mene, in ker je starejši, bi pri njem bolezen COVID-19 verjetno potekala v hujši obliki kot pri meni (pa že meni ni bilo lahko).
Moje počutje ob prebolevanju bolezni je bilo slabo, saj sta me bolela grlo in glava, imela sem tudi visoko vročino in, kot da ni bilo že vsega dovolj, se je pojavila še bolečina v ušesih.
Pri prebolevanju mi je zagotovo zelo pomagalo, da doma vsak dan jemo sadni zajtrk z ovsenimi kosmiči, da sem športno aktivna, da pijem veliko vode in da sem pred spanjem uporabljala eterična olja, no, pa tudi obkladki iz pražene čebule so mi pomagali.
Do ponedeljka sem že ozdravela, čeprav sem še ves teden pokašljevala ter imela blage bolečine v trebuhu in glavi.
No, in ko sta ati in mami že mislila, da je najhujše za nami, je iz nedelje na ponedeljek zbolel še Aljaž.
Njegovi simptomi so bili veliko hujši, saj je imel precej višjo temperaturo, močneje je kašljal in bolj ga je bolelo v pljučih.
Enkrat je zvečer pred spanjem objokan dejal mami, da ga je strah te bolezni, saj če jo ima sedaj on in če se potem nalezejo še ostali, dedi, mami, ati, babi …, lahko vsi umrejo.
Zakaj je tako mislil?
Predvsem zaradi medijev, saj se zdi, kot da nekateri mediji »strašijo« in že tako grozno situacijo delajo še hujšo. Otroci, ki vsega še niso zmožni razumeti, pa verjamejo vsaki besedi … V tem primeru velja, da otroci najverjetneje ne bodo umrli, starejši pa so res lahko zelo ogroženi!
Zato ne smemo verjeti vsaki objavi in vedeti moramo, da so nekatere lahko celo neresnične oziroma lažne.
Za zdaj smo vsi še dokaj zdravi. Mami je ves čas v stiku z najino zdravnico in redno se pogovarjata o najinem trenutnem stanju.
Ob tej priložnosti bi zares rada opozorila ljudi, naj ostanejo doma, saj ukrepi niso nepremišljeni in jih je treba jemati resno. Koristni so za vse … Ostanite doma in ta čas namenite svojim bližnjim. Lotite se nečesa, kar si že dolgo želite narediti, pa za to nikoli niste imeli dovolj časa. Preberite kakšno dobro knjigo, z družino se igrajte družabne igre, poglejte kakšno dobro serijo ali film, spečite dobro pecivo in ne pozabite se zabavati … pa zdravi ostanite. 🙂
Taja Zidanšek, 8. razred, OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana
***
Prispevek smo objavili v okviru projekta »Iskanje resnice v svetu lažnih novic«, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru aktivnosti namenjenih krepitvi medijske pismenosti.
Zala
Sandra
