MajaZakaj tokrat pišem o pornografiji, ki jo lahko najdemo na spletu?
O njej ne pišem zato, ker mislim, da bi jo morali vsi dobro poznati. Daleč od tega. Nihče ne bo na slabšem, če je ne gleda.
O njej pišem, ker se veliko otrok in najstnikov srečuje z njo.
Do tega, da se srečate s pornografijo, lahko pride na različne načine. Eden izmed njih je pravzaprav oblika vrstniškega nasilja.
Ni redko, da starejši otroci mlajšim kažejo takšne vsebine samo zato, da bi jih prizadeli in šokirali.
Komu je namenjena?
Večina teh vsebin je namenjena odraslim, ki razumejo, kaj pornografija je. Odraslim, ki vedo, da ti filmi niso dokumentarci. Ki vedo, da to ni prikaz človeških odnosov in spolnosti.
Pornografija so igrani filmi. Vse dogajanje na teh posnetkih je zrežirano in odigrano. Za tem stoji industrija, ki z njimi dobro služi.
Kaj je podobno neresnično?
Takšne posnetke bi lahko primerjali na primer s filmi, ki prikazujejo izmišljene superjunake, ki so nadčloveško močni in lahko letijo po zraku.
Lahko jih primerjamo še z nasilnimi risankami, v katerih lahko junaku na glavo pade desettonska utež, a je v naslednjem prizoru že spet z nami, kot da se mu nič ne bi zgodilo.
Pornografija so izmišljotine, ki prikazujejo izkrivljene, zlagane in pogosto tudi nasilne odnose med ljudmi. Problem nastane, kadar nekdo misli, da se lahko o odnosih uči kar iz teh posnetkov.
Kako jo doživljajo naši otroci?
Safe.si je lani pripravil anketo, na katero je odgovorilo veliko slovenskih najstnikov v zadnjem triletju osnovne šole in tistih, ki hodijo v srednjo šolo.
Med njimi ni bilo malo tistih, ki so se s pornografijo srečali zelo zgodaj. In mnogi med njimi menijo, da je to slabo.
Zakaj – in predvsem kdaj – je pornografija tak problem?
Največ težav zaradi nje imajo predvsem tisti, ki se o spolnosti ne pogovarjajo z odraslimi.
Zaradi nje lahko dobiš povsem neresnične predstave in pričakovanja ter si zaradi tega morda celo ne znaš oblikovati normalnih odnosov z drugimi.
Kaj svetujem?
Pogovarjaj se o intimnosti in pornografiji z odraslo osebo, ki ji lahko zaupaš.
Če pa take osebe ne najdeš v svoji bližini ali ti je vseeno preveč nerodno, da bi o tem vprašal na primer starše, pa se lahko obrneš na fantastične ljudi, ki delajo na #to sem jaz in na Tom telefonu.
Časoris
