ČasorisKako bi vedeli, s čim se naš svet spoprijema, s čim se bomo še morali in kaj se na splošno dogaja po svetu, če ne bi imeli medijev? So namreč naš glavni vir informacij.
Časopisi, revije, televizija, radio, po svoje pa tudi socialna omrežja … so nam postali precej dostopni in vsakdanji. Prižgeš televizor, priključiš radio ali odpreš časopis, in že si informiran o pomembnih rečeh, ki se godijo po svetu.
Kljub temu da so mediji že čisto običajni, mislim, da so izredno pomembni. Ključni so za vse ljudi: od najmlajših do najstarejših. Vsi se moramo seznanjati z novicami, spremembami in dogodki po svetu, predvsem s tistimi vplivnejšimi.
Seveda so nekatere novice za določene ljudi manj, za druge pa bolj pomembne. Zapletene politične težave mlajših otrok najbrž ne privlačijo, imajo pa velik pomen za odrasli svet. Ljudem morajo biti znane osnovne in bistvene informacije, ostale novice pa po okusu in zanimanju posameznika.
Saj ni nobena skrivnost, da se prispevki v medijih večinoma tičejo odraslih ljudi, vplivnežev. Po eni strani tako tudi mora biti, saj imajo ti »pomembneži« velik nadzor in vpliv nad nami in našimi življenji.
A zavedati se moramo, da smo otroci navsezadnje prihodnost. Prej ali slej bomo tudi mi postali pomembni. Zato bi lahko mediji nekaj pozornosti namenili tudi nam, nas vprašali za mnenje, predloge in opažanja. Res je, da nekaterih tem še ne razumemo, ni pa noben greh vprašati nas o stvareh, ki zadevajo naše mesto, državo, lahko tudi cel svet, katerega velik in tehten del smo.
Mladi predstavljamo tudi bralce, gledalce in poslušalce medijev. Pomembno je, da jim sledimo, saj s tem izvemo več, se naučimo novih stvari in si ustvarjamo svoje mnenje in pogled na svet. To pa je tisto, kar nas vodi v odraslost. Ponavadi nas zanimajo aktualne teme, priljubljene med nami: osebe, knjige, filmi, aplikacije, moda, pravzaprav vse, kar spremljamo. Seveda pa si moramo vzeti čas tudi za področja, ki so nam morda manj privlačna, a štejejo.
Mediji so velik del življenja tudi nas otrok. Večji del prihodnosti bo odvisen prav tako od nas. V naših glavah pa se lahko porodijo najbolj prebrisane, domiselne in bistre zamisli, vredne medijskega posluha.
Maša Tukarić, 9. razred, OŠ Vižmarje – Brod
***
Prispevek objavljamo v globalnem tednu medijske pismenosti (#GlobalMIL2020), ki ga je Unesco pripravil med 24. in 31. oktobrom. V Časorisu se z objavami v seriji Zgodbe, ki jih ni v medijih, pridružujemo dogodkom, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v različnih državah po svetu. Vabimo te, da nam sporočiš, kaj meniš o medijih in o tem, koliko pozornosti ti namenjajo.
Maja
Sandra
