Časoris
Dostop do pitne vode in sanitarij je v nerazvitih državah zelo omejen. Vir: Pixabay
Dostop do pitne vode in sanitarij je v nerazvitih državah zelo omejen. Vir: Pixabay

Najmanj razvite države bolj kot kdaj koli potrebujejo našo pomoč

Slovenija je vstopila v zadnji del predsedovanja Svetu EU. V svojem programu je posebno pozornost namenila razvojnim in humanitarnim vidikom posledic epidemije ter odpravljanju neenakosti, ki jih je ta poglobila.

V letu 2020 je za najmanj razvite države namenila 0,02 odstotka bruto nacionalnega dohodka od skupaj 0,17 odstotka, ki ga namenja za vso uradno razvojno pomoč.

Dve tretjini od tega je šlo prek mehanizmov večstranske pomoči, za katere skrbijo institucije, kot sta EU in OZN.

Vse drugo je dodelila dvostransko, prek projektov mednarodnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki pomagajo državam t. i. globalnega juga. To izvajajo slovenski nevladniki, med katerimi je tudi Slovenska karitas, pravi Jana Lampe, ki v organizaciji skrbi za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč.

Večino naše razvojne pomoči, ki se izvaja kot pomoč države državi, namenjamo zahodnemu Balkanu, evropskemu sosedstvu in podsaharski Afriki, še posebej najmanj razvitim državam. 

Del te pomoči je namenjen štipendijam in oprostitvi šolnin mladih iz držav globalnega juga, ki se izobražujejo pri nas.

Pandemija je socialno in gospodarsko najbolj prizadela prav najmanj razvite države, še posebej v podsaharski Afriki, ki ima že tako šibko gospodarstvo in zdravstveni sistem.

Šolanje v Afriki. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Zaradi zaprtja meja in notranjih omejitev v teh državah raste cena hrane. Mnogi so izgubili delo. Zato je več lačnih in podhranjenih, še posebej otrok. Za mnoge je bila šolska malica pogosto edini obrok v dnevu, vendar so bile šole zaprte.

Zato so nazadovali v znanju, saj v najrevnejših državah ni bilo pouka na daljavo. Izobrazba pa je tista, ki bi revnim omogočila, da bi izšli iz začaranega kroga revščine.

Tudi dostop do pitne vode in sanitarij je tam zelo omejen. Mnogi si ne morejo kupiti niti mila, ki ga v času pandemije še bolj potrebujemo, da bi preprečili širjenje virusa, našteva Jana Lampe.

Prave gospodarsko-socialne posledice pandemije se v nerazvitih državah šele začenjajo kazati. Zato je letos in v prihodnjih letih, bolj kot kdaj koli prej, zelo pomembno, da za uradno razvojno pomoč najmanj razvitim državam sveta namenimo veliko več sredstev. Še posebej podsaharski Afriki, pa tudi državam Latinske Amerike, kot sta Venezuela in Haiti, ter Azije, kot sta Libanon in Sirija. Hkrati naj se jim zagotovi cepivo proti koronavirusu.

Jana Lampe, Karitas

Tako bi morale ravnati vse države EU, tudi Slovenija. Cilj vseh je do leta 2030 nameniti vsaj 0,2 odstotka bruto nacionalnega dohodka za najmanj razvite države.

Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Medtem ko bi morala Slovenija za celotno uradno razvojno pomoč nameniti vsaj 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

***

Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev. 

Logotip Platforma Sloga, projekt Predsedovanje

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Mostly cloudy
17°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa