Draga mularija,
zaprite oči in pomislite na svojega najboljšega prijatelja ali prijateljico.
Ob tem srčno upam, da nihče ni pomislil na svoj telefon.
Kakšen je najboljši prijatelj? Kakšen mora biti?
Zdaj pa odkljukajte. Najboljši prijatelj:
- Zna poslušati. Ure in ure tvojega zaljubljenega govoričenja. In še kakšno uro zraven. Ali dan.
- Te totalno šteka. Samo spogledata se, pa ve, kaj si jedel za zajtrk, kaj meniš o novi sošolki ali o politični ureditvi države ter kaj si želiš postati, ko boš velik. Vse to. Iz enega pogleda.
- Vsak trenutek z njim je poseben. Ko se med poukom ne moreta nehati smejati. Ko na stopnicah pred stolpnico srkata kokakolo in prijatelju uidejo mehurčki čez nos. Pa ko delata selfije ali razmišljata, kako bi prepričala mami, naj vaju spusti na žurko v soboto.
- Tisto sekundo, ko ga pokličeš, se naslika pri tebi. Ne vpraša, če lahko pride. Samo pride. V sekundi. Še hitreje pride, če mu poveš, da si naročil pico.
- Nikoli mu ne greš na živce. Nikoli. Tudi, če mu pošlješ približno 1242 sporočil, ko le za hip odloži telefon.
- Vedno se strinja s tabo. In ti da prav. Te podpira. Čeprav ve, da je tvoja poteza najbolj neumna, nepremišljena in netaktična poteza na svetu.
- Sprejema te takšnega, kot si. In s tem sprejema tudi tvoje prdce in rigce.
- S tabo sanjari, kako bosta nekoč živela skupaj. V isti hiši. Ali sosednji. Ali pa bo vajini hiši vsaj povezoval skupni hodnik.
- Te nikoli ne opravlja. Raje skupaj opravljata druge.
- S tabo deli vso hrano. Tudi pico.
- Zna te prepričati, da zgledaš čudovito. Tudi takrat, ko sam sebe nepričakovano zagledaš v odsevu tablice – s trojnim podbradkom.
- …
Ste odkljukali vse? Jaz sem. Čisto vse. Ker nikoli ne bom pozabila, kako se je moji prijateljici cedila kokakola iz nosu. Prijatelji morajo izpolnjevati vse to, pa pika. Pa še klicaj.
Prijatelji so torej posebni ljudje, s posebnim prostorom v naših srcih. Popolni. Več kot popolni. To so prava nadzemeljska bitja s super močmi.
Zdaj pa … ta-ta-ra-taaaaa … trenutek resnice o … TEBI. Ja, o tebi. Kakšen pa si ti kot najboljši prijatelj?
Zapri oči in se spomni, kaj si nazadnje počel s svojim najboljšim prijateljem. Tistim, ta pravim.
- Si ga res ves čas poslušal? Čisto vse, kar je povedal?
- Ali vedno, prav vedno veš, kaj se mu mota po glavi?
- Ali se vedno razumeta? Se kdaj skregata? Ali lahko priznaš, da se ti kdaj zdi ena tečna driska?
- Pride kdaj kakšen dan, ko se ti ne da čvekati z njim? Mu stotič povedati, da je je tip za zgodovino res dolgočasen in da ni imel pravice, da mu pribije dvojko, če pa je v resnici znal za 2 s pluskom.
Pravi prijatelji so res dragoceni. In brez njih bi bil svet dolgočasen, pust in brezvezen. Resnica pa je, da niso popolni. Tako kot nisi popoln ti. Včasih bodo z mislimi drugje, včasih se ne bodo strinjali s tabo. In pazi to … včasih si bosta šla na živce. Ja, na živce. Pa kaj potem?
V resnici je popoln tisti najboljši prijatelj, ki ti bo stal ob strani, ko ti bo hudo. In se bo trudil in ti pomagal. Pustil svoje želje za kdaj drugič. Pa tisti, s katerim si tisto, kar si. Ob kateremu se ni treba nič pretvarjati, da si boljši. Vse drugo pride zraven.
In tudi ti se potrudi, da boš tak – čisto pravi prijatelj.
Vsakemu od vas želim tistega pravega prijatelja. Vsi ga potrebujemo. Prijatelja, s katerim je svet lepši. In boljši. In bolj zabaven.
Draga mularija, pišite mi kaj. Lahko tudi kaj o svojih prijateljih. Vesela bom vaših zgodb. 🙂
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.