Dora Adamič je končala dodiplomski študij biotehnologije na Biotehniški fakulteti, zdaj pa na Univerzi Lund na Švedskem obiskuje magistrski študij molekularne biologije s specializacijo v medicini.
Sonja Gabrijelčič po dodiplomskem študiju biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo obiskuje Univerzo Stockholm. Vpisana je na magistrski program Molecular Life Sciences, znotraj katerega se je usmerila v molekularno biologijo.
Zakaj si se odločila za študij na Švedskem? Bi ga priporočila tudi drugim, ki jih zanima študij v tujini?
Dora: Severnoevropske države imajo visoko kakovost študija, njihova kultura mi je blizu in prebivalci dobro govorijo angleško. Švedska je izmed teh držav najcenejša, cene v trgovinah so podobne slovenskim.
Lund slovi po mednarodno razgibanem okolju, hkrati pa velja za študentom zelo prilagojeno mesto, kar me je pritegnilo.
Študij na Švedskem priporočam vsakomur.
Predavanja so izjemno zanimiva. Nisem še spoznala študenta, ki bi bil nezadovoljen z izbiro študija.
Dora Adamič
Sonja: Študij na Švedskem mi je predstavila sošolka s faksa, ki je šla tja na Erasmus izmenjavo.
Všeč mi je sistem, da imaš hkrati en ali dva predmeta namesto šestih kot pri nas. Všeč mi je tudi nivo izbirnosti in poudarek na praktičnem laboratorijskem delu, ki je meni v veliko veselje. Zato je bila Švedska na vrhu seznama, ko sem iskala študij na mojem področju v angleščini.
Študij bi priporočila tudi drugim. Tri univerze v Stockholmu ponujajo zelo širok nabor kakovostnih programov. Po mojih izkušnjah se lahko veliko naučiš, vzdušje je prijetno in profesorji so večinoma bolj dostopni kot v Sloveniji.
Je študij plačljiv? Koliko stane?
Dora: Za evropske študente je zastonj.
Sonja: Toda življenje na Švedskem, sploh pa v Stockholmu, je dražje kot v Sloveniji.
Si imela sprejemne izpite?
Dora: Ne. Na prijavnici sem morala s predmetnikom svojega dodiplomskega študija zgolj pokazati, da imam predznanje iz osnovnih predmetov, kot so biokemija, fizika in kemija.
Sonja: Moj program nima sprejemnih izpitov. Moraš pa imeti opravljen ustrezen izpit iz angleščine.
Kakšni so Švedi po značaju?
Dora: Spoznala sem že veliko Švedov in zdijo se mi odprti in zelo prijazni. Najbolje jih opiše švedska beseda »lagom« – ne preveč, ne premalo, ravno prav, kar lahko apliciramo na njihov značaj, stil oblačenja in način življenja.
Sonja: Švedi so načeloma prijetni in zelo lepo govorijo angleško, zato je z njimi lepo sodelovati. So pa nekoliko zadržani in je z njimi zunaj faksa težje skleniti prijateljstvo.
Ker sem na mednarodnem programu, sem spoznala manj Švedov, več pa študentov drugih narodnosti.
Kako pogosto prihajaš domov? S čim potuješ?
Dora: Zaključujem šele prvi semester in sem se domov vrnila šele za novoletne praznike, tako da sem v Sloveniji prvič po 15. avgustu. Z avtom bi potovala dobrih 24 ur, zato sem raje letela, let je trajal 2 uri.
Sonja: Domov prihajam dvakrat na leto, enkrat pozimi in enkrat poleti. Potujem z letalom, na žalost povezava z vlakom še ni tako praktična. Pot mi navadno vzame približno en delavnik časa, saj (zaradi cene letalskih kart) ne letim v Slovenijo.
Kje ješ? Imajo študenti na Švedskem popust za prehrano?
Dora: Kuham si skoraj vsak dan, saj je to najceneje. Študentske organizacije imajo poceni kosila med tednom, sicer popustov na hrano nimamo.
Imamo pa posebno aplikacijo za popust za javni prevoz, nekatere trgovine z oblačili in tehnologijo.
Sonja: Večinoma si kuham sama. Na faksu je veliko prostorov, kjer hrano lahko pogreješ in poješ skupaj s kolegi. Študentskih bonov na žalost nimajo. Je pa na kampusu nekaj menz, kjer je kosilo cenejše kot v mestu.
Študenti imajo nekatere druge ugodnosti, na primer cenejše vozovnice za javni prevoz in cenejše vstopnice za nekatere muzeje.
Živiš v najetem stanovanju? Ga je bilo težko najti?
Dora: Najela sem sobo v zasebnem stanovanju, ki je s kolesom sedem minut od univerze. Nastanitev sem začela iskati tri mesece pred prihodom. Poslala sem približno 60 prošenj, preden sem podpisala pogodbo.
Res je bilo težko in mnogim študentom se zgodi, da morajo živeti v hostlih, dokler ne najdejo nastanitve.
Univerza je namreč ogromna, Lund pa je zelo majhno mesto, zato je povpraševanje večje od ponudbe.
Sonja: Živim v študentskem naselju, kjer imam svojo sobo in kopalnico, kuhinjo pa si delim z drugimi študenti v nadstropju. V Stockholmu je zaradi stanovanjske stiske težko najti stanovanje ali sobo. Zato študentom priporočam, da preverijo vse možnosti – od sob, ki jih lahko dobiš prek univerze, do študentskih naselij in tudi spletne strani, kjer ljudje oddajajo stanovanja.
Kako ti je všeč vreme?
Dora: Na vetrovno in oblačno vreme sem se navadila in ne pustim, da me spravi v slabo voljo. Se pa že veselim toplejših mesecev, ki prihajajo s pomladjo.
Pozimi lahko, včasih celo tako južno, kot je Stockholm, vidimo polarni sij.
Sonja Gabrijelčič
Sonja: Pripravljen moraš biti na vse. Pozimi je lahko zelo mraz, kar nekatere zelo moti, meni pa se zdi manj moteče od teme in pomanjkanja sonca – najkrajši dnevi so dolgi približno 6 ur. Tudi tla so lahko nevarna zaradi ledu. Po drugi strani pa je obdobje snega daljše kot v Sloveniji, kar mi je všeč.