Smučišče Ski Bor je pomemben del Črnega Vrha. Osnovnošolci ga radi obiskujemo.
Ker letošnja zima ni bila bogata s snegom, smo se zavedeli, da ga lahko izgubimo. Učence od 4. do 9. razreda OŠ Črni Vrh smo vprašali, kaj bi pogrešali, če ga ne bi bilo več.
Pogrešali bi smučanje, Pavletov čaj, pico in palačinke. Večina bi pogrešala tudi druženje s prijatelji in zabavo.
Osmošolec Aljaž Mlečnik bi pogrešal predvsem hrano ter prijetne, zabavne večere, ki jih tam preživlja.

Najbolj bi pogrešal palačinke in čaj.
Tine Mlakar, 8. razred
Njegov upravljavec in domačin Pavle Čuk nam je zaupal recept za svoj znameniti čaj, ki ga tako radi pijemo.
Mora biti čaj 1001 cvet – gozdne skrivnosti ali gozdni sadeži, voda, dovolj sladkorja in cedevita z okusom limone. To je ta čaj.
Pavle Čuk
Ko imajo sneg, Smučarski klub Javornik organizira treninge in šolo smučanja za otroke.
Letos smo smučali med novoletnimi prazniki, ko je bilo na progah nekaj naravnega snega. Kasneje so jih umetno zasneževali.

Ker je bila zima mila, smo se pred zimskimi počitnicami razveselili sneženja.
Naravno snežno podlago je upravljavec Pavle spet odebelil z umetnim zasneževanjem.
Ko so žičnice obratovale, je bilo veliko obiskovalcev – tako odraslih kot otrok. Prišli so tudi iz drugih krajev.
Naše smučišče ima bogato zgodovino. Prvi smučarji so v Črni Vrh začeli prihajati že pred drugo svetovno vojno, večinoma iz okolice Trsta in Gorice.
Zaradi primerne naklonine in bližine vasi je predel, imenovan Dil, postal priljubljena lokacija. V dokumentih smo izvedeli, da so prvo vlečnico postavili leta 1966.
Ob njegovem vznožju so odprli še hotel Bor. Oba sta bila dobro obiskana.

Leta 2003 je Čukovo podjetje odkupilo smučišče. Od takrat nosi ime Ski Bor.
Čuk kot upravljavec vztraja in ga ohranja. Z veliko požrtvovalnostjo kljubuje blagim zimam.
Na Primorskem je to edino smučišče poleg Cerknega.
Kje bi se otroci iz naših krajev, Ajdovščine, Krasa, Cerknice, Logatca in Vrhnike, naučili smučati?
Pavle Čuk
Če bi se ponovile tri mile zime, nimajo rezervnega načrta.
»Enostavno je treba samo čakati na sneg ali primerne razmere za umetno zasneževanje. Če tega ni, ni smučanja,« pravi.
Ustrašili smo se, da smučišča nekoč ne bo več, zato smo predsednika krajevne skupnosti Gregorja Rupnika vprašali, ali obstaja načrt za njegovo ohranitev.
Zaenkrat načrta ni, vse je še vedno odvisno od vremena. Če bo zima dobra, bo obratovalo.
Gregor Rupnik
Ker plana B v primeru milih zim ni, je med nami vzniknila ideja, da bi v kraju uredili območje za paintball.

Od predsednika krajevne skupnosti smo izvedeli, da mladi lahko predlagamo, kaj potrebujemo in želimo v svojem kraju.
Ena od možnosti je participativni proračun občine Idrija. Vsakdo, star med 15 in 29 let, lahko poda svojo idejo in nato glasuje za projekt, ki bi ga želel uresničiti v skupnosti. Izvedli bodo projekt, ki bo prejel največ glasov.
Nas pa skrbi, da trenutno še ni nobene konkretne pobude ali ideje za rešitev smučišča, ki je tako pomembno za primorske otroke.
Ema Mivšek, Fran Tominec, Elija Živkovič, Jakob Hladnik, Urban Fajdiga, 8. razred, Osnovna šola Črni Vrh
Slovarček
Participativni proračun je proces, v katerem prebivalci neke skupnosti sodelujejo pri odločanju, kako bo porabljen del javnega proračuna.
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
