Težko bi našli področje, na katero v zadnjih dveh letih pandemija ni vplivala.
Zaustavila je tudi napredek, ki smo ga v zadnjih 25 letih dosegli pri enakosti spolov, katere evropski teden obeležujemo prav zdaj.
Poročilo, ki so ga prejšnji mesec pripravili Združeni narodi, pa kaže, da smo še daleč od prave enakosti med moškimi in ženskami.
Število žensk, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, se je lani povečalo v kar 28 od 48 preučevanih držav.
Lani je več mladih žensk kot moških izgubilo službo. Brez dela jih je skupaj ostalo kar 54 milijonov.
Pandemija je povečala obstoječe neenakosti in poslabšala položaj tistih, ki so se že pred njo soočali s socialnimi, ekonomskimi in drugimi družbenimi težavami. Med drugim je poslabšala tudi položaj žensk.
Darja Sekula Krstič, predsednica Foruma za enakopraven razvoj
Ženske so tiste, ki bolj pomagajo otrokom pri šolanju od doma. Tudi na splošno se več ukvarjajo z njimi in opravljajo dodatna gospodinjska opravila. Zaradi tega se pogosto odpovedo službi, skrajšajo delovni čas ali se odrečejo napredovanju, opaža Darja Sekula Krstič iz Foruma za enakopraven razvoj.
Nekatere delajo pozno v noč, saj je dan prekratek za vse njihove obveznosti.
Pandemija je vplivala tudi na njihovo varnost. Med zaprtjem javnega življenja, ko smo morali biti vsi doma, je bilo več nasilja v družini. Ta večinoma prizadene prav ženske in otroke. Več je bilo tudi psihičnih težav, med drugim našteva sogovornica.

Kje se neenakost najbolj opazi?
Ženske še vedno opravljajo največ neplačanega skrbstvenega dela, kar pomeni, da skrbijo za dom in družino. Hkrati v službah zasedajo slabše položaje in imajo nižje plače kot moški. Prav tako jih je premalo v politiki, poudarja.
Hitrih rešitev za povečanje enakosti ni. Lahko pa bi skrbstveno delo za začetek bolj enakomerno razdelili med spola. Moške bi lahko z različnimi ukrepi na primer spodbujali, da bi skrbeli za otroke ali starejše.
Spodbujati bi morali še povečanje števila žensk na odgovornih položajih v gospodarstvu in politiki, razmišlja Darja Sekula Krstič.
***
Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev.
