Moje poletje: Vznemirljivo potovanje na otok Maun

Bilo je lepo nedeljsko jutro na otoku Pagu v Mandrah.

Jaz, ati Roman, mami Petra in bratec Aljaž smo se sončili na plaži ob čudovitem mirnem morju.

Nato pa je prišla hčerka lastnice Irena in nas presenetila z vprašanjem, ali bi se ji pridružili na popotovanju na neposeljen otok Maun.

Seveda smo privolili in tako sva se z Aljažem veselila vse do 16. ure. Da bomo šli na vožnjo  s čolnom, nam lastnika apartmaja Marija in Darko Blauhorn, kjer smo letos preživeli 10 dni, obljubljata že kar nekaj let, vendar je bil Aljaž še premajhen. Obljuba pa ni zakrnela, in ker je sedaj Aljaž dovolj star, je letos nastopil čas, da se odpravimo na kratko popotovanje na neposeljen otok Maun.

Zaskovikala sem, kot me je tudi naučila Irena, in odpravili smo se.

Prispeli smo do čolna, ga odsidrali in se nato vozili 30 minut. Med vožnjo smo videli tudi čisto črno morje, kar pomeni, da smo bili nad zelo globokim morjem.

V  morju so tudi delfini, a jih žal nismo videli.

Ko smo prispeli in zasidrali čoln čisto ob obali, smo skočili iz čolna v morje … No, vsaj jaz, ati in Irena. Mami in Aljaž sta šla po stopnicah … Ker ju je bilo verjetno strah …

Aljaž je vzel s sabo svojega napihljivega krokodila Laleta. Tako ga je poimenovala Irena.

Aljaž se ni potapljal, ker je bil raje na varnem ob svojem Laletu … Jaz pa sem se noro potapljala. In ne boste verjeli, na tleh je bila MIVKA!!!!!!!!

Pod vodo je bila kolonija morskih ježkov, videla sem tudi rakce v školjkah. In ko sem se tako noro potapljala in videla obilo prečudovitih školjk, sem našla nekaj prečudovitega … Našla sem najlepšo školjko v življenju.

Nato smo se spet odsidrali in se odločili, da bomo obiskali še marino na Pagu. Med vožnjo smo uživali v prijetnem morskem vetriču. V marini je bilo zasidranih ogromno razkošnih in tudi malo manj razkošnih ladij in ribiških čolnov. Iz marine smo se nato odpravili proti domu.

Ko smo prispeli, smo zasidrali čoln in se zahvalili za nepozabno popotovanje. Za drugo leto nam je Irena že obljubila, da odplujemo na otok Olib. Te počitnice so res nepozabne in upam, da bo nepozabno tudi naslednje  leto.

Taja Zidanšek, šestošolka, Oš Hinka Smerkarja, Ljubljana

***

Na natečaj Moje poletje je prispelo sedem prispevkov. Med njimi smo izbrali tri najboljše in  jih nagradili s priznanjem. Vse prispevke bomo objavili v rubriki Šola in jaz.